V 8. razredu nas je obiskal moški, ki je kot otrok oslepel v osnovni šoli. Kljub temu, da nič ne vidi, izžareva voljo do življenja in je dobre volje. Pri vsakdanjih stvareh si pomaga z raznimi pripomočki. Ima celo diplomo iz psihologije in je opravil tudi podiplomski študij. Pogovarjali smo se o izzivih, ki jih ima kot slep on. Naša ugotovitev je bila: če je slep človek, ki ima težke razmere za življenje, lahko tako pozitiven, potem mi, ki vidimo, ne smemo tarnati nad ničemer. Včasih ne vemo, kaj imamo.

 

                                                              Tilen Stropnik, 8. a