V petek, 17. 9. 2010, tik pred vodno ujmo, ki je zajela skoraj vso Slovenijo, sta se naša 7. a in 7. b pogumno  odpravila na naravoslovni dan. Pri naravoslovju z gospodom Kmeclom prav zdaj  obravnavamo gozd, zato smo dan začeli v deževnem mestnem parku, na desnem bregu Savinje. Gospod iz Zavoda za gozdove Celje nam je bogato predstavil drevesa, ki se bohotijo v mestnem parku: tiso, platano, ginko, makluro, divje kostanje … Iz parka smo se z gozdarjem napotili še v mestni gozd, kjer pa nam je gozdar pokazal še značilna gozdna drevesa: bukev, hrast, brezo, smreko, gaber in ostale. Ob vrnitvi nas je že čakal avtobus in nas skupaj s spremljevalci tega dne, gospo Urško Sotler, gospodom Tomom Golobom in gospo Polono Štante, odpeljal v Šempeter, kjer smo si ogledali Rimsko nekropolo, ki nam jo je predstavila tamkajšnja lokalna vodnica. Pogosto se peljemo skozi Šempeter, a ne pomislimo na to, kakšne znamenitosti hrani. Pri zgodovini še nismo pri Rimu, a nam bodo znanja o tem, kje in kako so Rimljani pokopavali svoje pokojnike, še kako prišla prav. Iz Šempetra smo se napotili k jami Pekel. Z vodnico smo se povzpeli skozi jamo in se vrnili po zunanji poti. Med potjo nam je pripovedovala o znamenitostih in razsežnostih jame, podobah, ki jih lahko vidimo, če imamo pravo osvetlitev in domišljijo. Zanimivost: vsako leto na božični dan so v jami žive jaslice, pot vanjo je osvetljena z baklami, pred jamo pa zabava s toplim čajem in prigrizkom. Če se odpravite z družino na pot k  jami proti večeru, boste začutili čarobnost prazničnega doživetja –zelo priporočam. 

Utrujeni, po malem premočeni (nekateri tudi zaradi neprimerne obutve in obleke za tak dan), a zadovoljni, smo se odpravili domov in ušli najhujšemu.

                                                        Zapisal: Janez Lončarič Škorjanec, 7. b

P.S. Gospod Kmecl, kje že raste črni trn? Res okusen plod, a kaj, ko ga menda mora prej ujeti še slana, kot nešpelj.