| |
To čudovito pravljico je napisala gospa Mira
Zelinka, ki je pred leti kot učiteljica poučevala na naši
šoli.
Lutkarji skupine MAVRICA smo bili nad besedilom tako
navdušeni, da smo se odločili, da ta nenavadna zgodbica iz gozda
oživi tudi preko lutk. Gozdovi so pljuča narave in mnogokrat zelo
onesnaženi, zato smo izbrali vrsto lutk, s katerimi smo želeli
opomniti, da je narava zeleni košček oaze sredi sivega betona, ki
nas pomiri, nam daje veselje do življenja in nas napolni z novo
energijo za lepši jutrišnji
dan.
Gospo Miro Zelinko smo povabili na eno od
naših predstav. Bila je navdušena in ganjena, saj ni pričakovala, da
si bo svojo zgodbico ogledala v lutkovni izvedbi.
»Rada imam
lutke,« je rekla, ko je odhajala.
»Radi jih imamo tudi mi,« smo
si rekli, kajti:
KAKŠNA ŠKODA ZA
TISTEGA,
KI SE
NIKOLI NI SREČAL Z
LUTKO
IN KAKŠNA
SREČA ZA
TISTEGA,
KI JE
VSAJ MALO POKUKAL V LUTKOVNI SVET…
LUTKE SO NAMREČ KOT
PAJACKI.
ČE JIH
NIKOLI VEČ NE BOMO VZELI V
ROKO,
JIH BOMO
VEDNO NOSILI V SEBI…
Z
mavrico v Mavrici: 18 pajackov in njihovi mentorici Vika Koch
in Helena Zgoznik Marguč
 
 
 
 
|
|
