IZBERITE POVEZAVO:
  Ekskurzija četrtošolcev v Ljubljano 2010

  DOMOV

  O ŠOLI

  KONTAKT

  ZAPOSLENI

  OBVEZNI PROGRAM

  RAZŠIRJENI PROGRAM

  SKUPNOST UČENCEV

  ZA STARŠE

  ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

  ŠOLSKA KNJIŽNICA

  PODALJŠANO BIVANJE

  PROJEKTI

  AKTUALNO

  JEDILNIK

  SPLETNE POVEZAVE
     

GRADIVO ZA POSAMEZNE PREDMETE 

 

 

 
 

Četrtošolci smo se 24. novembra potepali po našem glavnem mestu Ljubljani. Obiskali smo Slovenski šolski muzej in Hišo eksperimentov. V šolskem muzeju smo doživeli pravo učno uro iz preteklosti.

 

OBISK ŠOLSKEGA MUZEJA
V Šolskem muzeju v Ljubljani sem izvedela, da so morali dečki in deklice sedeti ločeno, učiteljico pa pozdravljati: » Bog daj, gospodična učiteljica! «

Učenci so nosili uniforme, fantje brezrokavnike, deklice pa obleke z vzorci in  ko so sedeli, so imeli roke za hrbtom. Pisali so na tablice in kadar so bili vprašani, so morali vstati, oditi do katedra in se spoštljivo prikloniti pred učiteljico ali učiteljem, njihovi odgovori pa so morali biti v celih stavkih.

Kadar niso bili pridni, je bila njihova kazen klečanje na koruzi ali sedenje v oslovski klopi.

Moram priznati, da sem ob tako strogi učiteljici dobila kar strah v kosti in se takoj zavedala, kako se imamo v našem razredu z našo učiteljico lepo.  

Pa naj Vas še po starem pozdravim: »ZBOGOM, GOSPODIČNA  UČITELJICA«.

Maja Gračner, 4.b

                               Oglejte si GALERIJO fotografij.

 
                                  
                               
 

ŽIVLJENJE V ŠOLI NEKOČ

Otroci, ki so obiskovali pouk, so se doma oblekli v uniforme in šli do šole mirno in spodobno. Niso smeli iskati bližnjic.

Ko so vstopili v razred, so morali dati z glave pokrivala.

Ob učiteljičinem  prihodu so rekli: »Bog daj, gospodična učiteljica.«

Fantje in dekleta so sedeli ločeno. Na eni strani učilnice dečki, na drugi deklice. V šolo niso smeli nositi igrač. Ko je učiteljica otroka vprašala, je šel pred kateder. Najprej se je priklonil in ji s tem pokazal spoštovanje. Na vprašanja so učenci odgovarjali v celih stavkih in vedno učiteljico spoštljivo nagovarjali z gospodična učiteljica. Roke so vedno sklenili za hrbtom. Šolsko malico so prinašali od doma in jo pojedli med odmorom. Pri tem so morali paziti, da drobtine niso padale po tleh. Skrbno so morali paziti tudi na uniforme, saj je bila večinoma to njihova edina lepa obleka. Fantje so nosili telovnike, dekleta pa obleke.

Otroci so pisali na majhne tablice in ne v zvezke. Pri tem so uporabljali kredo in brisali z gobo. Kadar so bili pridni, so za pohvalo dobili poseben listek. Tisti, ki so se razživeli preveč, pa so za kazen šli na osla ali klečat v kot na koruzo.

Aja Conradi, 4. b

                

 
© 2007. III. osnovna šola Celje. Vse pravice pridržane!                                                                                                                           Stran ureja: Urška Sotler