Če boste kdaj brskali po kakšni živalski enciklopediji, boste v njej prebrali: »Krokar je največji med evropskimi vrani in tudi največja ptica pevka. Živi na velikih gozdnatih območjih in v gorskih pokrajinah. Njegovo perje je enotno črno.«

No, morda pa vendarle ni vedno tako, kot piše v enciklopedijah. V času, ko se izteka šolsko leto, so se na III. osnovni šoli namreč razširile prav nenavadne govorice: začelo se je šušljati, da krokarji včasih niso bili črni, temveč – da, prav ste prebrali – PISANI!

Prav zares, krokarji bi naj nekoč prav lepo živopisani.  Vsaj tako si je te zanimive ptice v svoji zgodbi zamislila avstrijska pisateljica Edith Schreiber – Wicke. Učence in učitelja 4. skupine oddelka podaljšanega bivanja je prepričala in odločili smo se, da njeno zgodbo z naslovom KO SO BILI KROKARJI ŠE PISANI uprizorimo v obliki gledališke igrice za otroke.

Svoj izdelek smo premierno predstavili  v sredo,  13. junija 2012 v likovni učilnici šole, igrica pa je v torek, 19. junija, doživela še dve uspešni ponovitvi. Ogledali so si jo starši nastopajočih otrok, otroci iz vrtca, učenci od 1. do 3. razreda devetletke in učitelji šole.    

Učitelja, ki sva s skupnimi močmi pripravila igrico, sva izjemno vesela, ker so sodelujoči otroci pokazali zanimanje za gledališko igro, se lepo vživeli v svoje vloge in pripravili predstavo, ki se je vsaj kanček dotaknila src občinstva. Igrica nosi pomembno sporočilo, da se nikoli ni dobro preveč prepirati in deliti med sabo po barvah ali prepričanju.

Krokarji zdaj odhajamo na zaslužene počitnice, v jesenskem času pa morda ponovno priletimo pred vaš prag in vam kaj novega sporočimo!

Lep krokarski pozdrav,