IZBERITE POVEZAVO:
  Ekskurzija devetošolcev na Koroško 2010

  DOMOV

  O ŠOLI

  KONTAKT

  ZAPOSLENI

  OBVEZNI PROGRAM

  RAZŠIRJENI PROGRAM

  SKUPNOST UČENCEV

  ZA STARŠE

  ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

  ŠOLSKA KNJIŽNICA

  PODALJŠANO BIVANJE

  PROJEKTI

  AKTUALNO

  JEDILNIK

  SPLETNE POVEZAVE
     

GRADIVO ZA POSAMEZNE PREDMETE 

 

 

 
 

V petek 22. oktobra 2010, smo devetošolci odšli na ekskurzijo po Koroški. Na pot smo se odpravili že zelo zgodaj. Med vožnjo smo morali opazovati pokrajino, v zemljevid vrisovati potek poti, poslušali pa smo tudi značilnosti pokrajin, skozi katere smo se peljali.

Preden smo prišli do naše prve destinacije, smo prečkali mejo na nekdanjem mejnem prehodu Vič. Po dveh urah in pol vožnje smo prispeli do Šentpavla, kjer smo si ogledali benediktinski samostan, ki je bil v preteklosti posestnik mnogih naših pokrajin, predvsem v Dravski dolini. Mimo Šentandraža, od koder je naš škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije leta 1859 v Maribor, smo lahko opazovali razvaline gradu Vovbre, nekdanjo posest Celjskih. Po vzponu na planino Svinja smo opazovali v vasi Djekše taborsko obzidje (obramba pred Turki), slovenske nagrobnike (najbolj severna slovenska vas nekoč) in cerkev Sv. Martina, katere zasnova sega v 15. stoletje. Zanimiv je križev pot v slovenskem jeziku.

        

 

                               Oglejte si GALERIJO fotografij.

 

Vožnja po Gosposvetskem polju nam je ponujala pogled na nekdanji Krnski grad, središče Karantanije, vojvodski prestol in, kot nam je razložil gospod Golob, najpomembnejšo cerkev na naši poti, cerkev Gospe Svete. Ogledali smo si njeno notranjost, zunanje portale (tudi iz rimskih časov) in kostnico iz 13. stoletja. Pred cerkvijo so nekateri učenci recitirali pesmi, posvečene delovanju naših prednikov na tem območju. Po malici smo odšli v avstrijsko prestolnico Celovec, kjer smo obiskali najprej Mohorjevo družbo in pojedli zelo dobro kosilo. Tam so vsi govorili slovensko in vsi smo mislili, da smo že v Sloveniji, vendar pa so tam Slovenci, ki živijo v Avstriji. Predstavnik družbe nam je z nam zelo čudnim, zanimivim in simpatičnim naglasom in dobro slovenščino (bil je koroški Slovenec) predstavil delovanje družbe. Odpeljali smo se v Minimundus (svet v malem), kjer smo si v planetariju ogledali predstavitev našega osončja ter v svetu v malem občudovali pomanjšan tudi naš slovenski blejski grad in Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani.Po precej napornem, vendar prijetnem dnevu, kjer smo si prvič ogledali ostanke slovenske preteklosti zunaj meja naše države, smo v poznih večernih urah prispeli v Celje.

                                                                                                 Gal Pristovnik, 9. a                                                    
          

 
© 2007. III. osnovna šola Celje. Vse pravice pridržane!                                                                                                                           Stran ureja: Urška Sotler