IZBERITE POVEZAVO:
  Projektna ekskurzija devetošolcev - Avstrijska Koroška

  DOMOV

  O ŠOLI

  KONTAKT

  ZAPOSLENI

  OBVEZNI PROGRAM

  RAZŠIRJENI PROGRAM

  SKUPNOST UČENCEV

  ZA STARŠE

  ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

  ŠOLSKA KNJIŽNICA

  PODALJŠANO BIVANJE

  PROJEKTI

  AKTUALNO

  JEDILNIK

  SPLETNE POVEZAVE
     

GRADIVO ZA POSAMEZNE PREDMETE  


14. oktobra 2009 smo se v hladnem jutru odpravili iskat korenine naših prednikov na avstrijskem Koroškem.


Pot nas je vodila skozi Šaleško dolino, ob rekah Paki, Mislinji in Dravi navzgor, mimo nekdanjega mejnega prehoda Vič na avstrijsko Koroško. Ob reki Labotnici (Labotnitz) smo najprej obiskali v Šentpavlu (St. Paul) benediktinski samostan, kjer osrednji del predstavlja cerkev, zidana v romansko-gotskem slogu. V samostanskem kompleksu deluje tudi gimnazija, zunanjost je lepo urejena z obširnimi vrtovi, samostan pa je prizorišče mnogih razstav (kitajski porcelan, kovanci, slikarije …).


Mimo Šentandraža (St. Andra), od koder je Anton Martin Slomšek leta 1859 prenesel sedež škofije v Maribor, smo se mimo Grebinja (Griffen) odpravili v najsevernejšo izumirajočo slovensko vas Djekše (Diex) na Svinški planini (Saualpe), na nadmorski višini skoraj 1200 metrov. Cerkev in protiturško obzidje iz 15. st. sta nekoč predstavljala utrdbo v boju za preživetje. Nagrobne plošče so v večini popačeni slovenski priimki, v cerkvi so v slovenskem jeziku postaje križevega pota in sveta pisma v nemškem in slovenskem jeziku.

 

 
 

Ob precejšnjem mrazu in naletavanju snega smo se odpravili mimo Šentvida (St. Veit) na Gosposvetsko polje (Zollfeld), središče naše preteklosti. Tu smo opazovali središče prve države naših prednikov Karantanije Krnski grad (Karnburg), se peljali mimo vojvodskega prestola (Herzogstuhl) in se odpravili do cerkve Gospe Svete (Maria Saal). Zgrajena je bila že leta 1460, njena notranjost in zunanji videz sta v gotskem stilu in predstavljata mogočnost katoliške vere na avstrijskem Koroškem. Knežjega kamna pa nismo videli, saj je varno spravljen v deželni vladni palači.

V Celovcu (Klagenfurt) smo obiskali sedež Mohorjeve družbe, ustanovljene leta 1851, založbe, ki je v težkih časih za slovenski jezik izdajala poceni knjige in tako pomagala pri ohranitvi našega maternega jezika. V Minimundusu smo si v planetariju najprej ogledali predstavo o pomenu poznavanja zvezdnega neba v času prvih visokih kultur, nato pa svetovne znamenitosti v pomanjšani podobi. Slovenijo predstavljata Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Blejski grad.


Ob Vrbskem jezeru (Wörther See) smo se krožno zapeljali in nadaljevali pot proti zadnjemu našemu cilju, slovenski vasi Sele Fara (Zell-Pfarre) pod Košuto (Koschuta). Ta predstavlja eno zadnjih zares slovenskih vasi v Avstriji. Vsi napisi so dvojezični, nagrobne plošče pa skoraj vse s slovenskimi priimki.


Severno od Karavank smo se skozi Podjuno (Jauntal) zopet približevali zjutraj prečkanemu mejnemu prehodu in se vračali proti Celju.

Z obiskom smo bili zadovoljni, saj je vprašljiv čas, ko bomo ostanke naših slovenskih narodnostnih drobtinic še lahko našli in obiskali.

                                                                                                               Vodja ekskurzije: Tomislav Golob, prof.
     


Oglejte si še ostale fotografije v GALERIJI.

 

 
© 2007. III. osnovna šola Celje. Vse pravice pridržane!                                                                                                                           Stran ureja: Urška Sotler