Ob precejšnjem mrazu in naletavanju snega smo se odpravili mimo Šentvida (St. Veit) na Gosposvetsko polje (Zollfeld), središče naše preteklosti. Tu smo opazovali središče prve države naših prednikov Karantanije Krnski grad (Karnburg), se peljali mimo vojvodskega prestola (Herzogstuhl) in se odpravili do cerkve Gospe Svete (Maria Saal). Zgrajena je bila že leta 1460, njena notranjost in zunanji videz sta v gotskem stilu in predstavljata mogočnost katoliške vere na avstrijskem Koroškem. Knežjega kamna pa nismo videli, saj je varno spravljen v deželni vladni palači.

V Celovcu (Klagenfurt) smo obiskali sedež Mohorjeve družbe, ustanovljene leta 1851, založbe, ki je v težkih časih za slovenski jezik izdajala poceni knjige in tako pomagala pri ohranitvi našega maternega jezika. V Minimundusu smo si v planetariju najprej ogledali predstavo o pomenu poznavanja zvezdnega neba v času prvih visokih kultur, nato pa svetovne znamenitosti v pomanjšani podobi. Slovenijo predstavljata Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Blejski grad.

Ob Vrbskem jezeru (Wörther See) smo se krožno zapeljali in nadaljevali pot proti zadnjemu našemu cilju, slovenski vasi Sele Fara (Zell-Pfarre) pod Košuto (Koschuta). Ta predstavlja eno zadnjih zares slovenskih vasi v Avstriji. Vsi napisi so dvojezični, nagrobne plošče pa skoraj vse s slovenskimi priimki.

Severno od Karavank smo se skozi Podjuno (Jauntal) zopet približevali zjutraj prečkanemu mejnemu prehodu in se vračali proti Celju.

Z obiskom smo bili zadovoljni, saj je vprašljiv čas, ko bomo ostanke naših slovenskih narodnostnih drobtinic še lahko našli in obiskali.

                                                                                                               Vodja ekskurzije: Tomislav Golob, prof.
     

Oglejte si še ostale fotografije v GALERIJI.