V Vrbi smo si ogledali še mogočno lipo, ki stoji sredi vasi in jo obkroža 16 kamnov, ki nakazujejo, da je bilo včasih na tem območju 16 kmetij. Nato smo se malce okrepčali, si z daljave ogledali mogočne vrhove Triglava in že nadaljevali pot proti Kranju, središču gorenjske pokrajine. Vmes smo se ustavili še v Lescah, kjer smo obiskali prodajalno Gorenjke, edine prave gorenjske čokolade, in si seveda napravili obilno ozimnico.

V Kranju je bila naša prva in glavna postaja znameniti Prešernov gaj. Gre za opuščeno pokopališče, kjer danes najdemo nekaj pomembnih zgodovinskih nagrobnikov in kulturnih spomenikov znanim kranjskim ustvarjalcem. Ustavili smo se pri nagrobnem spomeniku Simona Jenka in o pomembnem pesniku poslušali referat, v nadaljevanju pa smo morda največjega slovenskega pesnika vseh časov, Franceta Prešerna, pred njegovim spomenikom počastili z deklamiranjem njegovih pesmi.

Nato smo se odpravili še na sprehod skozi staro mestno jedro, v katerem smo videli rojstno hišo Janeza Bleiweisa, slovenskega veterinarja, ki je osnoval in urejal slovenski časopis – Kmetijske in rokodelske novice. Ogledali smo si tudi veličasten Prešernov spomenik, ki stoji pred Prešernovim gledališčem Kranj.

Med posameznimi postajami na naši poti smo iz avtobusa opazovali zanimivo gorenjsko pokrajino in si informacije o njej beležili na delovne liste.

Zadnja pomembna postaja na naši poti je bila Škofja Loka, srednjeveško mesto na sotočju Selške in Poljanske Sore. Izkoristili smo kratek odmor in napolnili želodce, nato pa smo se odpravili na ogled Loškega muzeja. Muzej stoji na vzpetini nad Škofjo Loko in se nahaja v prostorih Loškega gradu. Varuje naravno in kulturno dediščino škofjeloškega območja, ki je v preteklosti čez 800 let pripadalo bavarski škofiji Freising. Ogledali smo si bogato muzejsko zbirko iz najrazličnejših področij človekovega ustvarjanja. Na vodenem ogledu nam je prijazna kustosinja pokazala, kakšna je bila poselitev loškega ozemlja v času pred in po Freisingih, nam zaupala zanimivo zgodbo o nastanku škofjeloškega grba in nam predstavila zbirko loške meščanske keramike.

Ogledali smo si tudi kulturnozgodovinsko zbirko, ki predstavlja zgodovino prebivalcev Škofje Loke in škofjeloškega ozemlja: loško gospostvo, gradove, mesto in cehe. Videli smo faksimile dveh zelo pomembnih dokumentov, Škofjeloškega rokopisa in Škofjeloškega pasijona. Veliko smo izvedeli o škofjeloških literatih in strokovnjakih z različnih področij, predvsem politiku in pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Med drugim smo si ogledali Kalanovo pohištvo, ki ga Tavčar opisuje v Visoški kroniki.

Izjemno zanimiva je bila tudi zbirka predstavitev obrti, ki so bile na loškem področju včasih zelo razvite. Klobučarstvo, sitarstvo, glavnikarstvo in čipkarstvo so le nekatere izmed številnih dejavnosti, s katerimi so se nekoč ukvarjali. Ob koncu smo si ogledali še zanimivo Škoparjevo hišo, enega prvih slovenskih muzejev na prostem. Gre za tip hiše s črno kuhinjo, v kateri lahko začutiš utrip življenja navadnega loškega kmeta v času med 16. in 19. stoletjem.

Prijetno utrujeni smo se pozno popoldne odpravili proti domu. Kratek postanek smo napravili še na Trojanah. Nekateri s(m)o preizkusili krofe in ugotovili, da so še vedno tako slastni, kot so bili.

Ekskurzija je uspela. Verjamemo, da se je vsak izmed nas naučil kaj novega, ujel delček številnih lepot gorenjske pokrajine in preživel lep dan v dobri družbi.

                                                                                    Poročilo pripravili člani novinarskega krožka