| V šolstvu se danes pogosto srečujemo z absurdom, da je kljub
vedno močnejši medijski širini, vedno več otrok in mladostnikov s težavami
branja in pisanja. Opažamo, da je kljub močnim komunikacijskim spodbudam okolja
vedno več otrok in mladostnikov s težavami v govornem in pisnem komuniciranju.
Kljub elektronskim medijem, ki tudi zahtevajo bralno sposobnost in so danes
otrokom najpogostejša pot do informacij in žal tudi do stikov z drugimi,
veščina branja predstavlja izreden napor. Zakaj se v 21. stoletju, dobi
informatike, ukvarjamo z vprašanjem, kako spodbuditi otroke in mlade, da bi
brali? Pavček bi rekel, da bi brali, da jih ne bo pobralo. |
|
Kako v šoli doseči, da bi branje kot veščina služilo hitremu
in selektivnemu pridobivanju informacij, bogatenju splošnega vedenja in
sposobnosti dobrega organiziranjaživljenja? Kako doseči, da bi branje in
poslušanje naše otroke umirjalo, notranje bogatilo, jih
navduševalo, spodbujalo, bodrilo, jih navdajalo z
optimizmom, da je hudo kaznovano in dobro
nagrajeno?
Tisti, ki delamo v šolah, vemo, da je naše delo smiselno le,
če najprej sami verjamemo v vrednost veščine branja. Prav zato vztrajamo in
organiziramo literarna srečanja pisateljev na šolah.
|
