Ekskurzija v Ajdovščino 06. 02. 2007
Prepogosto si mislimo, da lahko kaj novega spoznamo in doživimo samo,
če se odpravimo nekam daleč, zelo daleč. Da, tam spoznavamo tisto novo.
Vse prevečkrat pa pozabljamo, da v naglici življenja prepogosto
spregledamo zanimivosti iz lokalnega okolja, stvari in ljudi, ki nas
lahko sproti obogatijo in nam dajo prepotreben življenjski vzgon. Tako
se nam pogosto zgodi, da nam šele prišlek od daleč pove,
da živimo v čudoviti dolini, da imamo prekrasno naravo, da živimo v
malem raju. Hladnega februarja smo tako v najbližji možni okolici ubili
3 muhe na en mah. Obiskali smo Lavričevo knjižnico, Pilonovo galerijo in razstavo fosilov v Domu krajanov. Nikamor daleč ni bilo potrebno potovati in lomiti ure, polne kilometrov. V Pilonovi galeriji smo si ogledali stalno razstavo Vena Pilona in razstavo slik Braneta Jazbarja,
ki je bila trenutno razstavljena. Seveda nam je prišlo zelo prav,
da smo iz skoraj prve roke slišali nekaj besed o tej razstavi,
saj nam je Irena Jazbar - soproga Braneta Jazbarja iz rokava stresla nekaj
zanimivosti tudi o tej razstavi. V Lavrčevi knjižnici
smo slišali marsikaj zanimivega o g. Lavriču, o
čitalnicah, o borbi naših predhodnikov za pravico do lastne
kulture, jezika in knjig.
Utrinek s predavanja ene od prijaznih knjižničark: "Ko se je kuharica
fašističnega oficirja v trgovini pohvalila, da ji celo zimo ne bo
treba skrbeti za drva, ker ji je njen "šefe" obljubil celotno
vsebino Lavričeve knjižnice na razpolago za kurjenje, so ajdovski
kulturniki na hitro strnili vrste. Celotno zbirko dragocenih knjig so v
eni sami noči prenesli v župnišče, od tam pa je knjige župnik "po
kaplijcah" predal župljanom, ki so jih skrili. Kako dobro so jih
skrili, kako pošteno so jih vrnili, koliko jih je končalo v
požganih hišah, koliko je pozabljenih? 80 %; le 20 % se jih je
vrnilo. Tolažba pa še živi - nobena knjiga v Ajdovščini
ni bila požgana."
Pri fosilih je bilo tudi zelo pestro.
Malce nazaj smo se pomaknili po časovni premici. Če pomislim, da so
paleocenske in eocenske naplavine v Vipavski dolini prevladujoče, potem
lahko rečem, da je 50 - 60 milijonov let stara podlaga nalašč za
breskve, trte in druge žlahtnine. Če pa pomislimo, da Vipavsko dolino
obdajajo masivi iz jure in krede, potem lahko rečemo, da našo,
dobrih 50 milijonov let mlado dolino, obdajajo masivi, stari od 70 do 140
milijonov let. Spoštovani bralec, tudi če jih štejete
preko sto, je to malenkost proti tistemu, kar smo si v zbirki fosilov ogledali.
To, da so nekoč živali izgledale drugače kot danes, to, da je bilo pri
nas nekoč plitvo tropsko morje, kaže na spremenljivost našega
planeta. Okno več v zastrtem obzorju za vse, ki so pozorno
poslušali.
Vseh teh naših potepanj pa je bil kriv MEGA kviz, kviz, ki
ga trenutno rešujejo učenci na naši šoli. Točke,
na katerih učenci najdejo zanimive stvari, so razpršene na
različnih koncih Slovenije in jih je vredno obiskati. In
Ajdovščina ima kar omenjene tri, tiste, ki smo jih obiskali.
tekst in foto:
Peter Valič
