ŠOLSKO  GLASILO

S T E Z I C E

PESMI ZALJUBLJENCEV

 

  

ZALJUBLJEN/A

 

Ljubezen je včasih kot bolezen,

zanjo ni zdravila in ne pojasnila.

Pride iznenada,

ali pa te že dolgo popada.

 

Ljubezen je lepa, če ljubita oba,

ker je ustvarjena ponavadi za dva.

Če pa je obrnjena le v eno smer,

je bolje pognati se v dir.

 

Včasih ljubezen hitri pride,

lahko pa se zgodi, da še hitreje odide.

Če pa traja dolgo,

se pa postaraš skupaj z njo: »Glej jo, no!«

 

                          Timotej Fajt

 

TINE

 

Ko naš Tine se zaljubi,

se sam vase zabubi,

vse se mu zdi »u easy«,

pa čeprav so njegove ocene v krizi.

 

Ko po pouku zagleda svojo Nejo,

se ne more odločiti, ali bi raje imel Tejo!

Hitro skoči do prve,

v trebuhu začuti črve.

Ko pridrvi do druge,

jo takoj odpelje do bližnje struge.

 

Tam se s Tejo poročita,

postavita hišo in tam živita,

potlej zazvoni budilka

in v Tinetovo sobo stopi čistilka.

 

Konec je bilo lepih sanj,

v šoli pa Teji vseeno podari lep tulipan.

 

                                    Nuša Bahč, 8. a

 

ZALJUBLJENA

 

Že dolgo je tega,

ko sem se vate zaljubila.

Oprosti, ampak če ti povedala bi,

bi se najino prijateljstvo končalo do konca dni.

Rada te imam zelo,

a to moram zatajiti,

saj ti ljubiš drugo.

Zaradi tega žalostna ostala bom,

saj te ljubila vedno bom.

 

Da zaljubljena sem,

povedala ti ne bom.

Raje ti prijateljica ostala bom.

Pri mojem srčku stiska me močno,

ker moje srce te zdaj izgubilo bo.

 

                   Sergeja Rozman

 

PRVA LJUBEZEN

 

Metod priteče domov,

po hiši nori kot vol,

mama sprašuje se,

kaj v glavi dogaja se zdaj.

 

V kopalnico pridrvi,

vzame stekleničko in se odišavit hiti,

ker neka punca iz prve klopi

se mu všeč zdi.

 

Zdaj šele mama ugotovi,

zakaj mu kolešček v glavi fali.

Naj se vesli,

pač takšni so najstniki.

 

                   Primož Srebotnik

 

 

ONA ME SAMO GLEDA

(pesem z akrostihom)

 

ONA SE MEHLJA,

NA DRUGEGA TARČO IMA.

AMPAK KO LEPO ME POGLEDA,

ME AMOR ZAZNA,

ENO PUŠČICO V SRCE MI DA.

SAM SE VPRAŠAM,

ALI ME JE LE VREDNA.

MNOGO SKRBI IN REČI

ONA MI POVZROČI.

GORI MI, GORI SRCE,

LE ZATO, KER SAMO GLEDA ME.

ENKRAT PA ZAGORI MI,

DA VPRAŠAM JO:

»AL BOŠ MOJA TI?«

 

            Milan Kamnik

 

 

MOJA GAZELA

 

Stojim v temi, kjer tišina je, ne vidi me!

Pogleda okrog, išče me, a ne vidi me!

Slišim ga, sliši me, a še vedno ne vidi me!

Pod soncem stojim, še vedno se bojim, da njegov pogled

ne izgubim, a še vedno ne vidi me!

A končno spoznam, da vse je zaman, da vse sem

naredila, da bi ga dobila, a sem ga izgubila, ker nevidna

sem, on me nikoli ni videl in me tudi ne bo!!!

 

                                Nadja Jančič, 9. b

 

KONS → RECESIJA

 

Ni denarja.

Vsega primanjkuje.

Odpuščanja.

Nezadovoljni sindikati.

Revščina.

Karitas, Rdeči križ

delita pomoč.

Propad podjetij, tovarn.

Polne police, ni kupcev.

Začetki na Wall streetu.

Gospodarska in finančna kriza.

Mar nam je tega treba?

 

                             Tadej, 9. b

 

ŽALOST

 

Bil

je lep

občutek,

a zame boleč

trenutek. Zapustila

bi ta svet, ker mi ni več

za živet. To boš razumel,

ko boš žalostno pesem pel.

Nočem, da me vidiš, ko se jočem,

pa čeprav tebe hočem. Zdaj

strmim v nebo in se

spominjam, kako je

bilo lepo.

 

            Tjaša Sušnik, 9. b

 

 

NARAVA

 

Vsa ta debla in krošnje,

ki narava nam jih pošlje,

vzpenjajo se v nebo,

a kaj, ko enkrat jih ne bo.

 

Rad imej vsa drevesa

in odšel boš v nebesa.

Z ljubeznijo jih neguj

ali pa jih vsaj primerno spoštuj.

 

                           Tea Jelen, 8. a

 

 

ZIMSKI SONČNI ZAHOD

 

Svetlo sonce za polje zahaja

in dolino počasi tema obdaja.

Rahel veter, ki pihlja,

z drevesnimi vejami se igra.

 

A enkrat tega sonca ne bo,

ko tema pokrila mi bo oko.

Belina bode me v oči

in misel na žalost me prekosi.

 

    Gabrijela Zmrzlikar, 8. b

 

 

POLJUB

 

To zgodi se,

                   vem, kar na enkrat,

     Včasih prehitro,

                   a le enkrat prvikrat,

         Onemiš, pordečiš,

                          nekam v oblake poletiš,

                   Je res, plaho vprašaš se,

                      ali pa vse so sanje le?

 

            Predrami vsakogar

         na svetu tem,

     Obstajal prej je

        in bo potem,

            Le pravi prav zares

           nam vse pove,

        Je mnogim slast,

                      ko za resničnost gre,

Up vsakega,

                      da le enkrat zgodi se,

                    Brez njega, vam povem,

               sploh ne živi se.

 

                                      Jera Kos, 9. a

 

 

SOLZA

 

Kadar

smo žalostni in

osamljeni, ko je vse proti

nam, solza priteče na plan.

Solza, čisto majhen biser, znak je

žalosti, znak nesreče, znak osamljenosti

je boleče in hrepeneče po tistem, kar želimo,

da se svobodne naredimo. Da nas usoda ponese v tiste

sanje, ki radi jih živimo, in tam se nikdar ne

izgubimo. Sonce takrat posuši vse solze

in skrbi ter srečo prinese

v naše srce.

 

                                            Matic Pečovnik

 

Začetna stran     Učitelji     Projekti     Aktualno