Gori na gori gori
(doživljajski spis)
V petek, 12.6.2009, smo imeli tehniški
dan. Zgodaj zjutraj sem že vstal in se pripravil na odhod v šolo.
Ko sem pojedel zajtrk in se umil, sem se
s prijateljem odpeljal v šolo.
Na srečo nisem imel težke torbe, saj sem
potreboval samo zvezek in peresnico. S sošolci smo se zbrali v
učilnici. Kmalu je prišel vodja Gasilske zveze Mežiške doline.
Razložil nam je, kako in s katerimi pripomočki gasijo požare in
katere vrste požarov obstajajo. Če je koga še kaj zanimalo, ga je na
koncu tudi vprašal.
Nato smo se odpravili na igrišče, kjer so
nam še drugi člani Gasilskega društva Črna pripravili zanimive igre.
Razdelili smo se v dve skupini. S temi igrami smo preizkusili svoje
spretnosti in kar vsi dokazali, da bi se kot gasilci dobro obnesli.
Čeprav smo eni na koncu izgubili, smo se vseeno vsi zelo zabavali.
Za konec smo dobili majhna darilca, da bi
se vsi spominjali tega tehničnega dne v petem razredu.
Vasja Vončina, 5.a
OŠ Črna na Koroškem
Gori na gori gori
(doživljajski spis)
V petek, 12.6.2009, smo imeli tehniški
dan. Zjutraj nas je v šoli obiskal gasilec, g. Drago Burjak.
Pripovedoval nam je o Gasilskem društvu
Črna na Koroškem, o njegovem nastanku in razvoju. Pojasnil nam je,
da bi naša občina potrebovala več gasilskih društev, saj sme biti
najbolj oddaljeno požarišče oddaljeno le petnajst minut od
gasilskega doma. To je čas, v katerem se mora začeti gasiti požar,
da ne pride do katastrofe, da požar ne uniči vsega, kar je zagorelo.
Strokovno nas je poučil, kam moramo poklicati, ko v našem domu ali
okolici zagori. Najbolj pa smo prisluhnili pripovedi o gašenju
požarov. Predstavil nam je gasilni aparat in povedal, kako se z njim
gasi. Pojasnil nam je, da poznamo različne vrste aparatov, ki se
razlikujejo po tem, s katero snovjo so napolnjeni. Poznamo gasilne
aparate na prah, peno ali vodo. Katerega bomo uporabili, je odvisno
od tega, kaj gori.
Po končanem razgovoru in po malici, ki
nas je okrepčala, pa je sledil praktični del, ki je bil še posebej
zanimiv. Najprej smo na ročniku nosili žogice. Tu se je videlo, kako
smo spretni in kako se nam tresejo roke. Nošnja žogic je bila zelo
zahtevna, saj smo morali biti spretni in hkrati tudi hitri, da smo
čim prej prenesli žogico od enega konca do drugega. Ko smo končali s
to nalogo, smo morali žogice potiskati po petnajst metrski gasilski
cevi. Imel sem občutek, kot da bi hranili veliko kačo. Najbolj smo
uživali, ko smo končno prišli do vode. Škropili smo in zbijali
tarče.
Na koncu smo vsi prejeli nagrade.
Tehniški dan je bil zanimiv in poučen.
Izvedeli smo veliko koristnega, pa še zabavali smo se.
Timotej Pogladič, 5.a
OŠ Črna na Koroškem