ŠOLSKO  GLASILO

S T E Z I C E

ALPINIZEM JE NJEGOV HOBI

(intervju)

 

Marjan Lačem

 

Marijan Lačen je eden izmed mnogih črnjanskih alpinistov, med drugimi je tudi njegov sin Grega. On je preplezal najbrž največ vrhov med vsemi Črnjani. Je pa še ogromno vrhov, na katere bi se rad povzpel. Zadnje čase pa se raje odpravlja na treking, ker je lažje in manj naporno, kakor alpinizem. Več o Marijanu in njegovih odpravah pa v nadaljevanju intervjuja.

 

Vem, da ste prve korake v steno naredili na Raduhi. Kakšni so bili občutki ob prvem vzponu?

Prvi spomini mi ostajajo, ker je bila zares velika preizkušnja. Imel sem željo, vendar me je bilo vseeno strah pred neznanim. Ampak kar si želiš iz srca, ti bo uspelo. In zato mi je tudi uspelo preplezati Raduho.

 

Ali ste s prvim soplezalcem opravili še več izzivov in katere?

Seveda sem, saj plezanje z njim ni bilo slučajno, ker je bil to moj dober prijatelj; nekaj vzponov sva ponovila še v Kamniško-Savinjskih Alpah.

 

Kako je bilo plezati ob slabem črnogorskem vremenu po Durmitorju?

Zelo zanimivo doživetje, saj pet dni ni bilo niti slučajno videti kaj šele čutiti sonca, vsak dan pa smo občutili dež. Zaradi prvega in mogoče tudi zadnjega obiska Durmitorja smo vseeno odšli v hribe. To pa je bilo včasih bolj plavanje kakor plezanje.

 

S kom ste se potepali po Črni Gori?

S prijatelji in sorodniki. In to deževno srečanje ni bilo ne prvič ne zadnjič.

 

S kom vse ste že plezali in po katerih vrhovih Peruja in kako je bilo plezati?

To je bila prva koroška odprava izven Evrope. Zato je bil to še posebno velik izziv. Ob tem izzivu sem se z Janezom in Jožijem povzpel kar na nekaj vrhov, med njimi na enega, kamor prej še ni stopila človeška noga.

 

Zakaj ste se v knjigi odločili za podnaslov »Tri dni v peklu Monte Rose«?

Zaradi tega, ker je bil v tistem času tam pravi snežni pekel in smo se na trenutke bali, ali se bomo sploh lahko vrnili v dolino. Bili pa smo takrat še precej neizkušeni, saj smo prvič pokukali v centralne Alpe.

 

Ali ste kakšen vzpon še ponovili in če, katerega?

Ja, čeprav človek išče vedno nove izzive, a vseeno ponovi kdaj že opravljene izzive. Še posebej v domačih gorah. Plate v Raduhi sem kar nekajkrat preplezal, saj so v mojem domačem kraju.

 

Kako podpirate svojega sina, ki je prav tako alpinist kot vi?

Alpinizem je nevaren šport, zato od začetka nisem bil najbolj navdušen. Vem pa, da mu to ogromno pomeni in ga seveda pri tem podpiram.

 

Kam se imate namen v bližnji prihodnosti še odpraviti?

Želja je še kar nekaj, najbolj aktualen cilj pa mi je trenutno Mount Kenya, najvišja gora v Keniji, leži na nadmorski višini 5199 m.

 

Ali ste že dosegli najvišjo goro sveta oz. na kakšni višini ste najvišje stali?

Ne, najvišje gore najbrž ne bom dosegel nikoli v življenju, vendar pa sem stal na višini 6065 m v Južni Ameriki.

 

Koliko časa se pripravljate na odpravo in kje dobite finančna sredstva?

V primerjavi z lanskim trekingom v Nepal so moje odprave zdaj bolj osebne. Vse odprave pa si financiram iz lastnih sredstev.

 

Kako je bilo stati na najvišjih vrhovih Jugoslavije?

Jugoslavija je bila takrat naša domovina in zato smo imeli kar nekakšno dolžnost, da se povzpnemo na najvišje vrhove v Durmitorju in Prokletijah, saj sta to eni izmed najlepših gorstev.

 

Koliko časa je trajala vaša najdaljša odprava in katera je to bila?

V Peru, trajala pa je dober mesec in pol. In v tej odpravi sem pridobil mnogo novih izkušenj in spoznanj.

 

Ali ste imeli v gori kdaj kakšno nesrečo in kaj se je pravzaprav takrat dogajalo?

Zelo resne nesreče na srečo nisem imel, nas pa je preganjala huda nevihta v Grossglocknerju. Dobil sem že eliptične napetosti in so mi lasje stali pokonci, na cepinu pa je bil viden eliptični odsev.

 

Kaj je drugače, ko greste na treking ali pa se odpravite plezat?

V teh letih se ukvarjam s trekingom, to je pohodništvo, ki je manj zahtevno in skoraj ni nevarno v primerjavi s plezanjem. Vse to počnemo svoji starosti primerno.

 

Kaj bi sporočili mladim alpinistom za konec?

Hodite v gore, uživajte v njihovi lepoti, kajti to dela človeka dobrega in prijaznega. Vedno bodite previdni in ob vsakem koraku v hribe vzemite pamet v roke, noge in glavo.

 

                                              Rok Švab

Začetna stran     Učitelji     Projekti     Aktualno