ŠOLSKO  GLASILO

S T E Z I C E

O ČEBELICAH

Kadar skrb me tare,

žalost me prešine,

pri čebelah razvedrim se,

skrb pozabim,

žalost mine.

 

Ko vaše delo opazujem,

lenobe svoje se sramujem.

 

Ne piči vsaka čebela,

ki okrog glave šum dela.

 

Medena usta vrata odpirajo.

 

Če pristni je čebelji med,

je prava to nebeška jed,

otroci se po njem krepe

in starši se po njem rede;

vsak med pa nima te lastnosti,

saj tudi umetnega je dosti;

kar čebelica nam da,

to nas poživi in okrepča.

 

Čebela je taka kot njiva:

če hočeš, da kaj da ti,

ji moraš tudi dati in ne samo jemati.

 

Ne mogle imeti medu bi čebele,

če žela strupenega ne bi imele.

 

 

Čebelica je vzletela

in na rumeni cvet priletela.

Tam medek nabira,

s cveta na cvet pilotira.

Ko noč travnik zavzame,

čebelica se ne gane.

Ker se cel dan zunaj potika,

zvečer le spanje jo mika.

(Anja Siher)

 

 

 

Čebelica mlada

leta s cveta na cvet,

išče ljubezen,

živi za svoj svet.

Z rož pobira sladek med

in skrbi za ta današnji svet.

(Monika Ferlež)

 

 

Čebelica črno-rumena leti,

habice svoje urno vrti.

Ko pa na cvetu obsedi,

se ji vse prav sladko zdi.

 

Pa leti in se vrti,

med nabirat pohiti.

Prave majcene noge ima,

na njih visita kupčka dva.

 

Vsak dan na delo odcaplja,

da panjček bi napolnila.

A zvečer utrujena za dva

naravnost v posteljo se poda.

(Jera Kos)

 

Začetna stran     Učitelji     Projekti     Aktualno