|
Dobili smo se 15.2. 2011 ob 9. uri pred našo šolo, od
koder so nas z lastnimi avtomobili v dolgi koloni
pospremili naši starši ali stari starši. Na Slemenu nas
je pričakala gosta megla in prijazen upravnik Milan.
Starši so nam v izbrane sobe znosili skrbno pripravljene
torbe ali kovčke, v katere smo po predpisanih seznamih
spakirali potrebna oblačila, obutev in druge malenkosti,
ki so jih na liste zapisale naše učiteljice.
Ob slovesu se je marsikomu orosilo oko, ampak smo s
pogumom premagali tudi to začasno slovo.
Najprej smo si narisali pozdravna sporočila za vrata
naših sob in z zapisanimi imeni članov.
Seveda smo kar kmalu tudi določili naša hišna pravila,
ki smo jih risali kot piktograme, da bi nas spremljali
vse dni zimovanja.
Po okusnem in res obilnem kosilu smo delo nadaljevali v
dveh skupinah. Ena skupina se je v gosti megli odpravila
na krajši orientacijski pohod Iskanje skritega zaklada,
kjer smo morali reševati posebne naloge, da smo dobili
geslo, ki nam je povedalo, kje je skrit zaklad. Druga
skupina se je v okviru naravoslovnega dne Hribi in vode
učila o pokrajinskih značilnostih pokrajine. Učiteljice
so nam o predstavljenih temah pripravile učne liste,
katere smo reševali z velikim veseljem in tako pridno
nabirali izdelke, ki smo jih z zimovanja odnesli domov.
Po malici sta se skupini zamenjali in že je sledila
večerja.
Sledila je zabava presenečenja, kajti obiskal nas je
čarodej Jole cole, ki je pokazal nekaj čarovniških
trikov in nas učil pravilnega ločevanja odpadkov. Ob
koncu pa smo prav vsi prejeli še zajčka iz balonov in
bili smo si enotni, da smo se zelo dobro zabavali.
Praznovanj kar ni bilo konca; rojstnodnevno zabavo smo
pripravili sošolcu Galu.
Ob 21. uri smo se začeli pripravljati na spanje,
učiteljica pa nam je pred spanjem prebrala še zanimivo
in smešno pravljico. Prvi dan od vznemirjenja kar hitro
nismo mogli zaspati, po dobri uri pa se je iz vseh sob
slišalo le še globoko dihanje in pokašljevanje.
Naslednje jutro nas je prebudila dnevna svetloba in v
hipu smo bili vsi budni. Po obveznem umivanju smo
pospravljali svoje stvari, ki so nekaterim kar same
silile iz torb.
Zajtrk je bil zelo pester; lahko smo izbirali med
mnogimi vrstami kosmičev, namazov, jogurtov, salam in
sira in seveda toplih napitkov. Da smo se lažje
prebudili, smo tudi malo potelovadili in pritegnili naše
zaspane okončine.
V tem času se je v eni od sob na svojo projekcijo slik
že pripravljal planinski inštruktor Pavel Lesjak, ki nam
je pokazal prečudovite fotografije slovenskih gora in
drugačno življenje pod najvišjim gorovjem na svetu, v
Himalaji. Najbolj so se nam vtisnili tamkajšnji otroci,
ki živijo precej drugačno življenje kot mi.
In že je bil na sporedu daljši pohod v bližnji in malo
manj bližnji okolici koče, na katerem smo odkrili divja
odlagališča smeti, planinski bivak in prave planinske
markacije.
Kosilo se nam je zelo prileglo, bili pa smo navdušeni
nad mnogimi vrstami svežih solat, ki smo jih s pridom
nosili v naša usta.
Prilegel se je tudi počitek in sproščen pogovor v naših
sobah.
Popoldanske dejavnosti so potekale v naši jedilnici –
izdelovali smo mapice, v katere smo shranjevali izdelke,
unikatno smo si porisali svojo majčko, našim družinam
smo pisali razglednice, nismo pa pozabili niti na
matematiko, ki smo jo utrjevali na zabavnih učnih
listih.
Ob 17. uri sta nas obiskala lovca Sandi Jedlovčnik in
Ludvik Germadnik, ki sta nas poučila o svojem poslanstvu
in o vrstah gozdnih živali. Seveda smo imeli tudi mi
kopico izkušenj in vprašanj.
Nekateri smo se najbolj veselili plesa v pižamah in
karaok. Sprva smo bili pri plesu malce zadržani, zato so
vajeti v roke vzele učiteljice in kar kmalu smo vsi
skakljali po plesišču ali pa smo vsaj oponašali
glasbenike.
Ples je prehitro minil, ampak ta dan smo bili bolj
utrujeni in nekaterim se je že kar mudilo v posteljo. Po
pravljici smo nekateri v trenutku zaspali, najbolj
vztrajni pa malce kasneje.
In že smo se zbudili v tretji dan, ki je bil tudi naš
zadnji. Ob pogledu skozi okno nas je razveselil sneg, ki
ga je čez noč napadlo kar dobrih 15 cm.
Po zajtrku smo si pred domom ogledali opremo članov
Gorske reševalne službe in prikaz reševanja
ponesrečencev z akijem. Za ta prikaz sta poskrbela
reševalca Karli Ritonja in Jure Mavrič. Morali pa smo se
seveda tudi naužiti novozapadlega snega.
Kasneje smo v našem skupnem prostoru dokončali še
nekatere izdelke, ki še niso bili dokončani.
Sledilo je še zadnje okusno kosilo, ki smo ga nekateri
na krožnik naložili kar večkrat.
Po kosilu pa je že bilo treba pospraviti vse svoje
stvari v torbe in kovčke in marsikatera torba je bila
precej bolj polna kot ob prihodu.
Okrog 14.30 ure pa je sledil najslovesnejši dogodek tega
dneva – slavnostna podelitev priznanj in naših izdelkov.
Nekaj taktov za boljše vzdušje nam je narekoval
harmonikaš Žiga Žlebnik in že so začeli prihajati prvi
starši. Vsi smo bili presrečni in malce utrujeni, a
zadovoljni in polni novih izkušenj ter doživetij. In že
smo ob 15. uri s svojimi starši polnih rok hiteli vsak
proti svojemu domu.
Na zimovanju smo uživali učenci 1.A, 1.B in podružnične
šole Koprivna. |
