V petek, 19. 2. 2010, smo devetošolci preživeli zanimivo uro slovenščine z Nikom Brumnom, aforistom in piscem hudomušnih besedil.

Na začetku nas je na svoj zabaven način popeljal v del svojega otroštva in povedal, zakaj se je lotil pisanja aforizmov. Menda te ne morejo tožiti za tako nagajivo, a resnično pisanje opazk. Razložil nam je, da če jih hočeš pisati, potrebuješ zanje veliko znanja, saj jih moraš znati prikazati in povezati s pravilnimi besedami. Sam je in še vedno veliko bere.

Predstavil nam je nekaj svojih aforizmov, ki jih brez poznavanja določenega področja ne razumeš. Napisal je že precej knjig, da še sam ne ve več koliko. Med njimi so tudi rokovniki, kjer najdeš aforizem za vsak dan v letu. Zna pa ustvariti tudi žgečkljive in spotakljive aforizme o moških in ženskah. Nekaj nam jih je vendarle povedal in od srca smo se nasmejali.

Najbolj so se mi vtisnili v spomin preurejeni reki iz knjige In obratno, kjer je preobračal resnice starih modrecev. Slednji tudi ne živijo več, da bi se lahko zaradi tega jezili. (V vinu je resnica, zato bi se morali ljudje utapljati v njem.)

Lahko pa se aforizem izpelje tudi iz znanega pregovora.

Niko Brumen  ni samo  prozaist in aforist. Zna napisati tudi pesem in jo zapeti.

V uri s črnjanskim aforistom sem odkrila zabavnega in hudomušnega Nika Brumna. Dovolil nam je bežen vpogled v svoj način razmišljanja, zabave, humorja.