ŽELEZNICA DUNAJ-TRST: 1857
27. 4. 1846 je v Celje prisopihal prvi vlak. Gradnja železnice se je v Celju pričela že leto poprej, ko so se v Savinjsko dolino zgrinjali Furlani, Primorci in Čehi. Ti so, poleg številnih domačinov, sodelovali pri gradnji Južne železnice, ki je cesarski Dunaj povezala s tržaško luko in mu tako preko Jadranskega morja odprla okno v svet. Gradnja, ki je zahtevala trdne mostove, predore, useke, nasipe in podporne zidove, je prinesla Celju nove možnosti za gospodarski razcvet, saj je v mesto prihajal svež kapital.
Čeprav so progo do Celja svečano odprli spomladi 1846, je trajalo še tri leta, da je bila proga zgrajena do Ljubljane in osem let, da so lahko prvi vlak iz Dunaja pozdravili tudi v Trstu. 577 km dolga dvotirna proga je leta 1857 dokončno povezala celinski Dunaj s primorskim Trstom.
JUŽNA ŽELEZNICA PRINESE NAPREDEK
Južna železnica je v mesto ob Savinji prinesla hitrejši razvoj. Nekatere stare obrti so sicer propadle, številne nove, predvsem tiste za potrebe železnice, so vznikale. V Celju je bilo čedalje več tujega prebivalstva, zlasti Nemcev, ki so prinesli tudi nov način življenja in mišljenja ter svež kapital. Ob starih in novih cestah so pričele rasti nove stavbe - celjsko gledališče (1885), mestna bolnišnica in Celjska mestna hranilnica (1887), vojašnica v Gaberju (1894), Narodni dom (1897), državna pošta (1898), Nemška hiša (1907) idr. Starejšim zgradbam so dozidavali zgornja nadstropja in jim nadeli novejše in bogatejše fasade.
Prva celjska kmetijska razstava v Celju (1863) je bila prva moderna sejemska prireditev. Ustanovitev celjske Cinkarne (1873) je pomenila začetek industrualizacije v mestu. Celje je dobilo prvo mestno plinarno (1872) na Glaziji, ki je omogočila tudi javno plinsko razsvetljavo (1873) in zamenjala dotedanje petrolejke. Istega leta je mestna oblast zapovedala hišnim lastnikom, da morajo pred svojimi hišami tlakovati pločnike. Zanemarjene in z gramozom posute ulice so tlakovali z granitnimi kockami. V sedemdesetih letih se je začela higienizacija mesta. Sprva so razrešili problem praznjenja greznic in odvoza fekalij. Kasneje so se lotili izgradnje moderne kanalizacije, ki je bila do tedaj oprta na staro rimsko kanalizacijo.
Peter Majdič je kupil (1888) mlin ob Hudinji in nastalo je največje mlinsko podjetje v Vzhodnih Alpah. Adolf Westen je ustanovil (1894) tovarno emajlirane posode, ki je med prvo svetovno vojno proizvodnjo v celoti podredilo potrebam vojske (čelade, čutare, porcije), kasneje pa so proizvodnjo razširili tudi na gospodinjsko posodo, kopalne kadi, parne kotle, radiatorje itd. Mestna občina se je v devetdesetih letih pričela ukvarjati tudi z vodovodom. Čeprav je bilo v mestu 16 vodnjakov s kakovostno pitno vodo, je ob vsakokratnem neurju vanje vdirala oporečna talnica in ogrožala zdravje meščanov. Celjski vodovod, speljan iz Fužin pri Vitanju, je bil dokončno zgrajen leta 1908. Leta 1913 je elektrarna v Westnovi tovarni emajlirane posode začela napajati celjsko javno razsvetljavo. Prva obrtna razstava (1922) v organizaciji Občeslovenskega obrtnega društva je v mesto privabila kar 167 razstavljalcev. Leta 1896 se je v Celju odvrtela prva filmska predstava v vrtnem salonu hotela Pri belem volu.
