| VIRI | <<<< |
 

 


Lokalni (krajevni) vetrovi nastajajo na manjših območjih (obalni veter, fen, burja, jugo, maestral, tramontana idr).


Obalni vetrovi npr. pihajo zaradi različnega segrevanja kopnega in morja v celem dnevu - podnevi iz hladnega morja proti bolj segretemu kopnemu.Takšen je maestral, prijeten priobalni veter, ki piha iz morja na obalo okoli poldneva in do večera poneha. Obalni vetrovi ponoči pihajo iz hitreje ohlajenega kopnega proti segretemu morju (npr. burin).

Mistral nosi pozimi mrzel, suh zrak navzdol z Z Alp in čez J Francijo po dolini Rhone. Včasih piha cele tedne. 

Jugo (široko) se pojavi med toplo in hladno fronto. Je stalen in vlažen. Pojavlja se kot močan veter iz jugozahodne ali jugovzhodne smeri pred prehodom hladne fronte sredozemskega ciklona. Značilen je predvsem na obali.

Tramontana je kratkotrajen, hladen, močan (do 200km/h) severni veter, ki piha z Alp proti Jadranskemu morju. Piha v vseh letnih časih. Piha enakomerno in ne v sunkih kakor burja. Spremlja ga vedro vreme in visok zračni tlak. Tramontana lahko preide v burjo.

Burja je najizrazitejši in najmočnejši veter pri nas. Piha pa na Primorskem in v gorah jugovzhodne Slovenije. Piha po prehodu hladne fronte, je zelo sunkovita, njena hitrost se lahko zelo hitro poviša. Najvišje izmerjene hitrosi se gibljejo okrog 200 km/h. Pozimi pogosto pred prihodom burje sneži – zato so pogosti snežni zameti. 

Fen je poznan kot veter, ki nastane ob obširni gorski pregradi in predstavlja posebno obliko gorskega vetra. Običajno na vetrni strani dežuje ali sneži, na zavetrni strani pa je zato zrak suh, ker je že oddal padavine in se pri spustu segreje. Povzroča taljenje snega. V naših predelih poznamo južni fen, ki piha s pobočij Julijskih Alp v dolino Save, in severni fen, ki piha kot padajoč topel veter s Karavank. Na severni strani je znanilec poslabšanja vremena, saj piha kot jugozahodnik pred hladno fronto.


 

 

 

fen

dnevni in nočni veter

vetrovi na Jadranu