Časovni pasovi

Čas je fizikalna količina. Merijo ga z zahtevnimi in preciznimi postopki, tehnikami ter inštrumenti (atomska ura).

Zemlja se zavrti (360 stopinj) v 24. urah; vsako uro torej za 15 stopinj. Vsi kraji v tem pasu imajo isti čas - časovni pas. En dan je dolg 24 ur, torej imamo na Zemlji 24 različnih "časov". Ko je pri nas ura 12.00, je 15 stopinj vzhodno od nas ura že 13.00, 15 stopinj zahodno od nas šele 11.00, nekje je 6.00, drugje 21.00 itd.

GMT so uvedli leta 1884. Temelji na veljavnem času v Greenwichu (London), skozi katerega poteka začetni (ničelni, greenviški) poldnevnik. Ostali krajevni časi se določijo na geografsko dolžino, npr. GMT + 1 (srednjeevropski čas), GMT + 3 (moskovski čas), GMT - 8 (Los Angeles, ZDA) itd. Mednarodna vesoljska postaja uporablja GMT (UTC) + 0, ne glede  na to, kje v orbiti se nahaja. Kitajska zaradi lažje komunikacije uporablja en čas v vsej državi (GMT + 8); pred letom 1949 je bila razdeljena na 5 časovnih pasov.
Danes se v svetu uporablja GMT-jev "sorodnik" UTC (univerzalni koordinirani čas - Coordinated Universal Time), ki je mednarodno sprejet standardni čas. Uporablja se v vesoljskih poletih, pri vremenskih napovedih, načrtih letalskih poletov, ladijskem prometu, vojska ZDA pa mu je dala ime "zulu-time"

V atlasu ali na svetovnem spletu poišči podatke, koliko je sedaj, ko to bereš, ura v Sidneyu v Avstraliji, v Nemčiji, v Londonu, v New Yorku in v Rio de Janeiru v Braziliji. V zvezek zapiši naš krajevni čas in krajevne čase omenjenih mest! | pomoč |

Razpravo o času pa ne smeš zamenjevati s premikanjem ure na poletni ali zimski čas. Ta se je uveljavil zato, da bomo čim bolj izkoristili dnevno svetlobo, pozimi porabili manj energije itd.