kraške oblike - površinske

ŽLEBIČI

Žlebìči so žlebovom podobne vzporedne podolgovate vdolbine, ki se pojavljajo na površini nagnjene kamnine. Potekajo v smeri največje strmine in lahko v dolžino merijo več m, v širino pa od 1 do 30 cm  in se povečujejo v smeri navzdol.  

KRAŠKA POLJA

So večje udorine na kraškem površju z napljavljenim ravnim dnom, ki je vododržno. Po njem teče ponikalnica, ki izvira v bruhalnikih ter na koncu polja, na stiku vododržne osnove, po kateri teče, in apnenčastega sveta, ponikne v ponorih. Na dnu so rodovitne njive in travniki, naselja se zaradi pogostih poplav nahajajo nekoliko višje nad ravninskim dnom. Kraško polje nastane kot tektonska udorina ali pa z zraščanjem vrtač in uval. V obeh primerih k nastanku izdatno pripomore kemično preperevanje.

ponikalnica Unica na Planinskem polju

Cerkniško jezero - o njem je poročal že Janez Vajkard Valvasor in je zaradi podrobne naravoslovne razlage presihajočega jezera postal član angleškega Kraljevega prirodoslovnega društva. Del jezera je v času visokih voda poplavljen, kajti požiralniki ne uspejo sproti odvajati vse vode, ki dere z Javornikov in Snežnikovega zaledja. Posebnost jezera so tudi estavele - kraške luknje, ki imajo ob naraščanju vode vlogo bruhalnikov, ob upadanju vode pa vlogo požiralnikov.

estavela je požiralnik in bruhalnik

kraško površje na Dolenjskem

ŠKRAPLJE

od nekaj centimetrov do več decimetrov široka in globoka navpična razpoka ali izjednina v golem apnenčastem skalnem površju. Ponavadi je podolgovate oblike. Smer ji določa razpokanost kamnine (vpliv tektonike).

VRTAČE

so ena najbolj razširjenih površinskih kraških oblik. So različno velike, za vse pa je značilna lijakasta okrogla kotanja, ki se proti dnu oži. Vrtače so nastale s kemičnim preperevanjem apnenca (korozijske vrtače) ali z udorom jamskega stropa pod površjem (udorne vrtače). Z združitvijo vrtač se oblikujejo tudi uvale - večje globeli, skledaste oblike, največkrat na dolomitnih kraških tleh.

vrtače in uvala Retje (klik)

SUHA DOLINA

rečna dolina, kjer ni površinskega vodnega toka, ker se je na votlem kraškem površju prestavil v podzemlje.

POŽIRALNIKI, PONORI IN PONIKVE

Mesta, kjer površinska voda na krasu izginja v tla so ponori (npr. v vodoravno jamo), požiralniki ("odprtina" v strugi) in ponikve (voda se izgublja skozi naplavino).

kemično preperevanje - korozija