kraške oblike - podzemne

KRAŠKA JAMA

je za vodo prehodna podzemeljska votlina, neglede ali je vodoravna ali navpična (brezno). Nastala je z erozijo (z delovanjem tekoče vode), s kemičnim raztapljanjem apnenca ali ob skalnih podorih. Največje bogastvo večine kapniških jam pa so kapniki. Ponikajoča voda (z raztopljeno blago ogljikovo kislino) raztaplja apnenec, ki se v jami ob nenehnem kapljanju odlaga v obliki sige. Viseče sigaste tvorbe so stalaktiti, stoječe pa stalagmiti. Če se združita, nastane kapniški steber. Kapniške zavese nastanejo na poševnih stropih, kjer voda, preden kapne, drsi po stropu in "odlaga" sigo.

S kraškim podzemljem se ukvarja speleologija; po domače ji pravimo tudi jamarstvo (speleolog - jamar).

Najdaljši jamski sistem v Sloveniji (leta 2012) se nahaja pod Migovcem v občini Tolmin - 24,9 km. Postojnske jame skupaj merijo 19,6 km, na Zemlji pa so najdaljše Mamutske jame (560 km) v ameriški zvezni državi Kentucky.

Postojnska jama

ponvice v Škocjanskih jamah

jamske zavese