Judje (Židje)
|
Leta 2000 p.n.š. je Abraham preselil Jude iz Mezopotamije v Kanaan. Zaradi neplodne zemlje in lakot, odidejo v Egipt (sužnji).
Okoli leta 1300 p.n.š. Mojzes izvede eksodus (množična izselitev), izhod iz egiptovskega suženjstva. Na gori Sinaj bog Mojzesu izroči 10 božjih zapovedi. Zaradi večje enotnosti in povezovanja je nastala prva monoteistična vera. Po naselitvi v dolini reke Jordan, kjer so se ukvarjali s kmetijstvom, so se ljudstva poenotila. Prvi kralj je bil David (1010 p.n.š.), Jeruzalem pa je bil prestolnica države. Njegov sin Salomon (970 - 930 p.n.š.) je postavil v mestu tempelj, ki so ga porušili Babilonci, preden so Jude odpeljali v sužnost. Sčasoma je socialna neenakost povzročila razdelitev države na Izrael in Judejo. Leta 140 p.n.š. je rimski senat priznal samostojnost dela države, drugi pa so se uprli. Cesar Tit je leta 70 razrušil Jeruzalem in Judje so se razselili po svetu. 14.5.1948 je nastala država Izrael.
Menora - sedmeroramni svečnik ponazarja sedem dni stvarjenja ter Davidova zvezda - simbol judaizma in Izraela.
|