ZGODOVINA ODKRIVANJA AVSTRALIJE

Orteliusova karta iz leta 1571 s pretirano veliko vrisano "Terro Australis Incognito"

× TERRA AUSTRALIS INCOGNITA

O obstoju neznane (incognita) zemlje, celine  (terra) na južni (australis) polobli so domnevali že dolgo časa preden so jo odkrili. Menili so, da je neprimerno večja, kakor današnja Avstralija in da predstavlja neko protiutež kontinentom na severni polobli.

× PORTUGALCI, NIZOZEMCI IN ANGLEŽI

Okoli 200 let so iskali “Neznano južno celino”. Odkritje Terre Australis je postalo boj za ugled in prestiž med pomorskimi velesilami takratnega časa – Španijo in Portugalsko, kasneje še Nizozemsko in Veliko Britanijo.

Prvi Evropejec, ki je ugledal obale Avstralije je bil Portugalec Godinho de Eredia leta 1601. Prekrižaril je severni rob kontinenta, vendar puste obale oceanske neskončnosti in otoških labirintov niso izgledale kot obljubljeni iskani kontinent. Štiri leta kasneje je do polotoka York prijadral znani pomorščak Luis Vaes de Torres, ki tudi ni slutil, da so obale pripadale iskani celini.

Kasneje so celino iskali Nizozemci. Dirk Hartog je del zahodnih obal poimenoval Nova Holandija in jih označil kot “pusta, z revnim prebivalstvom poseljena območja”. Abel Janssen Tasman je prispel do najjužnejšega dela Avstralije, za katerega se je kasneje izkazalo, da je otok in se po njem imenuje Tasmanija.

Leta 1770 je James Cook na ladji Endeavour odkrival JV Avstralije in se ustavil v zalivu Botany Bay. Ozemlje je razglasil za britansko posest in ga imenoval Novi Južni Wales.

Trideset let za Cookom je Avstralijo obplul še Matthew Flinders in dokazal celovitost celine.

× BRITANSKA KAZNJENSKA KOLONIJA

Leta 1788 je v zalivu Sidney po 251 dneh plovbe pristalo 11 ladij s prvo "pošiljko" 717 zapornikov. Od takrat dalje so do leta 1868 na oddaljen kontinent poslali okoli 160.000 moških kaznjencev.

Med letoma 1750 in 1770 se je londonsko prebivalstvo podvojilo. Življenje je postajalo vse težje. Oblast je želela s strogim kaznovanjem omiliti zločine mestne revščine ter se znebiti prestopnikov - "plevela družbe". Vozili so jih v oddaljene izolirane kolonije, ki so postajale ogromne jetnišnice.

× AVSTRALIJA DANES

Zahodni del kontinenta je predstavljal nikogaršnjo zemljo, celino pa je simboliziral Novi Južni Wales. Leta 1842 se je osamosvojil in izbral lastni parlament. Z referendumom 17. septembra 1900 pa so kot obliko državne ureditve izbrali federacijo, ki se je obdržala do danes.

Avstralija je postala državna skupnost 6 samostojnih držav in 2 teritorijev. Zaradi vsestranske povezanosti z Veliko Britanijo se je priključila Britanski skupnosti narodov (Commonwealth) - združenju držav, v katerega so danes vključene nekdanje britanske kolonije. Canberra je bila leta 1927 proglašena za glavno mesto, ko je prevzela vse upravne državne funkcije.