"Tistega dne sem spoznala izjemen odnos domorodcev do narave..."
"...verujejo, da vse na planetu obstaja iz nekega razloga... kača, ki nam je prekrižala pot, se je priplazila zato, da bi nam bila za večerjo. Hrane ne gre jemati kot samoumevne. Najprej moramo prositi zanjo, nato pa pričakovati, da se bo pojavila. In ko se pojavi, jo moramo hvaležno sprejeti...
...znali so najti vodo... opazovali so vročinske hlape, začutili in zavonjali so jo tudi v lahni sapici na precejšnji oddaljenosti; ko so jo našli, so vtaknili v zemljo dolge votle trse, jih posesali na zunanjem koncu in dobili majhen vodnjak. Voda je bila peščena in temna, a čistega in svežega okusa. Ko smo jemali vodo iz skalnih razpok, so me poučili, kako naj se ji približam, da ne bi onesnažila kraj s človeškim vonjem in preplašila živali. Navsezadnje je bila voda tudi njihova. Imeli so pravico do nje kot ljudje...
... navajeni so opazovati stopinje živali in drug drugega ter jih prepoznavati; po dolžini koraka pa celo ugotovijo, ali se človek počuti dobro ali pa stopa počasi, ker je bolan...
...nikoli nismo potrgali ali izpulili vseh rastlin, ki so rasle na kupu. Vedno smo jih pustili dovolj, da so se lahko razrasle...
...ženske so nosile dolge palice in z njimi dolble v trdo glinasto površino. Kak poldrugi meter globoko so odkrile vlažno prst, iz katere so izvlekle majhne, okrogle blatne krogle. Potem , ko so z njih zdrgnile blato, sem presenečeno ugotovila, da gre za žabe. V sušnem okolju jim uspe preživeti tako, da se zakopljejo kak meter pod površje. Še pečene so ohranile vlažnost in po okusu so spominjale na piščančje prsi...
Zdelo se je, da je vse sveto; skalovje, hribi, soteske, tudi gladke, suhe kotanje... Nekatere pesmi so vsebovale prek sto verzov... nemogoče si je privoščiti improvizacije ali luknje v spominu. Odklanjajo pisani jezik, saj verjamejo, da jim jemlje moč spomina. Spomin je treba vaditi in uporabljati, saj le tako ohranimo njegovo delovanje na najvišji ravni...
...noči so se ohladile in smo spali tesno objeti. Bolj smo bili odvisni od toplote bližnjega telesa kot od ognja, ki je sčasoma ugasnil...
... puščavske muhe so v avstralski divjini nekaj grozljivega... v črnih rojih preletavajo nebo.. . nemogoče je bilo, da jih ne bi jedla in vdihavala. Lezle so mi v ušesa in nosnice, se p rebijale mimo zob in se mi zatikale v grlu. Bile so odvratno sladkobnega okusa... ko domorodci začutijo ali jih zagledajo, da se približujejo, se pri priči ustavijo, zaprejo oči in mirno obstanejo, roke pa ohlapno povesijo... pojasnili so mi, da so v resnici potrebna in koristna bitja. Plazijo s e nam v ušesa in odstranjujejo ušesno ma s lo in pesek, ki se nam med spanjem za leze vanje. Splazijo se tudi v nos in ga očistijo... če tvoj nos ne bo čist, boš zelo trpela. V hudi vročini ne smeš z odprtimi usti hlastati za zrakom , ampak dihati skozi nos. Po t rebuješ muhe, da ti oči s tijo nesnago na koži...
... kurili so tudi s posušenimi iztrebki , ki so jih živali puščale za seboj...
... kaj pa vi praznujete? To, če mislimo, da smo postali boljši in modrejši. Ko se tega zavemo, sporočimo drugim, da je čas za zabavo...
... zdravila so v naravi ...
...ime dobijo ob rojstvu, ko pa odraščajo in se razvijajo, ga seveda presežejo in si izberejo primernejšega. Pravzaprav je zaželeno, da jih v življenju zamenjaš več, saj to pomeni, da postajaš modrejši, ustvarjalnejši in pomenljivejši. V naši skupini so bili tudi Pripovedovalka zgodb, Mojster orodjar, Varuška skrivnosti, Mojstra šivilja in Velika glasba...
...čaj smo naredili tako, da smo spustili razžarjene kamne v posodo z dragoceno vodo. Posoda je bila živalski mehur. V vročo vodo so dodali zelišča in jih nekaj časa namakali...
...kmalu so začeli gladiti ležišča v pesku... izročila mi je dingovo kožo. Vedela sem, da je dingo divji avstralski pes, podoben kojotu ali volku... Koža je vsestran sko uporabna. Lahko jo položiš podse na pesek ali pa se pokriješ z njo. Lahko si jo položiš tudi pod glavo... iz njih postavili začasno bivališče v grmovju ali se z njo zaščitili pred soncem... "
