Omejeno vodooskrbo zaradi majhne količine padavin nadomeščajo s črpanjem arteške vode >
Zaradi sušnosti je velik del Avstralije brez rečnih tokov. Na severnih in južnih območjih celine se, odvisno od količine padavin, pojavljajo občasni rečni tokovi. Najdaljši stalni vodotok je reka Murray (2589 km), ki izvira v Snowy Mountains in se izliva v južni Indijski ocean JV od Adelaida. Glavni pritok je reka Darling, sicer najdaljša reka Avstralije (2739 km), ki pa pozimi občasno presahne. Porečja rek na jugovzhodu imajo velik pomen za vodooskrbo, namakanje in pridobivanje hidroenergije. Z Velikega razvodnoga gorovja - Avstralskih Kordiljer tečejo kratke, stalne in vodnate reke, ki jih z vodo oskrbujejo oceanske padavine z morja. Največji del Avstralije ima samo občasne, hudourniške vodne tokove - creeks. Nestalna so tudi jezera v notranjosti celine. Veliko avstralskih rečnih območij je endoreičnih - nimajo odtoka v morje.
>>>
Reka Murray in Hidden Creek
Willy-willies - so tropski vrtinčasti viharji na obalah severne Avstralije. Njihova posebnost je brezvetrno območje, ki nastane v središču ciklona in mu pravimo "oko ciklona". Zaradi posebnih pogojev so tovrstni viharji omejeni na tropska območja in jih ne smemo zamenjevati z "izventropskimi" cikloni. Imajo različna imena - v zahodnem delu Tihega oceana jih imenujejo tajfuni, v Indijskem oceanu cikloni, v Srednji Ameriki hurikani in orkani ter v Avstraliji willy-willies.
Orkan Debbie se bliža Avstraliji, 2017
Avstralske puščave - pravega peščenega ali skalnatega brezvegetacijskega sveta skorajda ni; padavin je okoli 130 mm, kar je za klasične puščave obilje.
Gibsonova puščava
Najvišje izmerjene maksimalne dnevne temperature v Avstraliji
Visoke temperature in suho podnebje povzročajo številne požare. Avstralci ločijo gozdne in grmovne (Bushfire) požare. Povzročijo lahko veliko materialno škodo in izgubo človeških življenj. Za preprečevanje nenadzorovanih škod povzročajo načrtne in kontrolirane požare na manjših območjih. Z njimi uničijo podrast, ki predstavlja kurivo velikim požarom. Tako dobijo zaščitne pasove brez kuriva, čez katere se veliki požari ne morejo širiti.
Naravni požari pa istočasno obnavljajo večino gozda, scruba in travišč. So naravna selekcija, ki določa sestavo in razvoj rastja ter bistveni del ekologije celine. Novejše ekološke raziskave kažejo, da je požar sestavni del funkcije in biotske raznovrstnosti mnogih naravnih habitatov in da so se organizmi v teh skupnostih prilagodili, da bi zdržali in celo izkoristili naravni požar.
Evkaliptus je tipičen primer prilagoditve požarom... Več >
Poplave v Quennslandu, 2015