SINOVI LEDENIH PUŠČAV

Eskimi ali Inuiti so prvotni prebivalci severnoameriške Arktike, od Beringove ožine do vzhodne Grenlandije ter imajo bližnje sorodnike v Rusiji. Združuje jih skupna kulturna dediščina in skupni jeziki, ki so se razvili iz stare paleoeskimske kulture pred 5000 leti. So azijskega izvora;  od ameriških indijancev se ločijo predvsem po bolj aziatskih potezah in visokem deležu krvne skupine B, ki je pri ameriških indijancih ni. Govorijo različne jezike eskimsko-aleutske jezikovne skupine. Jezik Inuitov nima nedoločnikov in vse izraža v tretji osebi ednine. Njihov slovar ne pozna besede "vojna". Mi kupom snežink rečemo pač le "sneg", Inuiti pa poznajo več deset poimenovanj za vsako različico snega (moker, trd, leden, sipek...). Večina Eskimov živi v 53 skupnostih v Kanadi, ki se razprostirajo po območjih Severozahodnih ozemelj, Nunavuta, severnega Quebeca in severnega Labradorja. Regija zajema 35 % kanadskega kopnega in 50 %  njene obale. Kanadski Eskimi sami sebe imenujejo Inuiti (množina) oziroma Inuk (ednina), kar pomeni preprosto "ljudje". Naziv Eskim je zanje nekoliko žaljiv, saj pomeni "ljudje, ki jedo surovo meso". Kljub temu edino izraz "Eskimi" združuje številne manjše kulturne in jezikovne skupine, ki jih ne moremo šteti za povsem samostojne (Yupik, Inupiat, Inuit, Aleut); od leta 1982 je kanadski zakon priznal Inuite kot posebno skupino domačinov v Kanadi.     Življenje nekoč in danes Tradicionalni eskimski ribolov Nekoč so bili Inuiti popolnoma prilagojeni življenju v mrazu, snegu in ledu, kjer skoraj ni bilo rastlinske prehrane. Lovili so so tjulnje, karibuje, kite, ptiče in ribe. Po kopnem so potovali s pasjimi vpregami. Obleke so izdelovali iz krzna ulovljenih živali. Večina Inuitov je prezimovala v ledenih iglujih ali zemljankah, ki so bile pokrite s kamenjem ali rušo. Poleti so živeli v šotorih iz živalskih kož. Njihova osnovna družbena in gospodarska enota je bila družina, vera pa animizem. Življenjska doba kanadskih Inuitov je bila leta 1990 okoli 45 let. Vzroki za zgodnjo umrljivost so težke življenjske razmere, specifični način prehranjevanja in slaba odpornost na številne bolezni. Podobno kot za Indijance, katerih najsevernejši rodovi so naseljevali gozdno tundro, je bil vpliv belega človeka od vsega začetka uničujoč tudi za preproste inuitske lovce in ribiče daljnega severa. Še po drugi svetovni vojni so naselja inuitov praznile infekcijske bolezni - gripa, tuberkuloza in otroška paraliza. Ko so dobili pasti in puške, so pozabili stare lovske tehnike. Po padcu cen krzna si mnogi niso več mogli kupiti streliva in so stradali. Nekdanji lovci si danes služijo denar povečini kot gradbeni delavci, vozniki tovornjakov ali živinorejci. Nomadizem so večinoma opustili in se stalno naselili v mestnih naseljih. V zadnjih desetletjih se uspešno povezujejo v samoupravnih skupnostih, v katerih uresničujejo svojo socialno in kulturno politiko. Razlike med posameznimi skupinami ljudi so velike in družbene napetosti so še vedno prisotne. Najtežje je starim ljudem. Mladi se trudijo iti v korak z novimi zahtevami, nekateri pa so se zatekli nazaj v širjave Arktike, kjer živijo življenje svojih prednikov.

Zapuščina Eskimov   Iglu je posebna gradnja iz ledu in snega v obliki kupole. Sneg uporabljajo za vezni material ledenih blokov, za mašenje špranj ter povečanje občutka udobja. Notranjost igluja   Kajak, eskimski umiak je prednik kajaka. Izdelan je bil iz naplavljenega lesa, kosti in kož. Šive so impregnirali z mastjo tjulnjev. Omogočal je ribolov in obmorske selitve v poletnem času. Eskimski poljub - poljubljajo se tako, da se podrgnejo z nosovi. Naklonjenost do sočloveka kažejo tudi, ko drug drugemu povohajo lase in obraz. Anorak - vetrni jopič s kapuco izvira iz eskimske besede "anore" - veter. Jo-jo velja za enega najstarejših preprostih igrač in kulturni artefakt Eskimov. Ta tradicionalna igrača je dve vrsti neenakih vrvic, združeni skupaj, z ročno izdelanimi usnjenimi predmeti (kroglice, zvonci, srca) na koncih vrvice. Cilj Eskimskega yo-yoja je, da kroglice krožijo v nasprotnih smereh hkrati. Vsaka vrvica je drugačne dolžine, ki omogoča, da kroglice prehajajo brez udarca med seboj. Pasja vprega Prvi psi so v Ameriko prispeli pred 12.000 leti čez Beringovo ožino iz današnje Sibirije. Vendar se ljudje in njihovi psi na Arktiko niso naselili do prihoda paleo-eskimskih ljudi pred 4500 leti. Beseda haski (husky) je povezana s prebivalci arktičnega severa - huskim v prevodu pomeni "pes, ki ga vodi Eskim".