Kaj je tematski predmet filozofije narave?
Spoznavne metode v filozofiji narave
Apeiron in sfairos v predsokratski kozmologiji
Anaksimandrov "stavek" (vsebina in razlaga)
Pojmovanje gibanja in časa pri Heraklitu
Nujnost in svoboda v grški filozofiji narave (problemski oris)
Demokritov in Epikurjev atomizem (podobnost in razlika)
Tit Lukrecij Kar, O naravi sveta (kratka oznaka in razlaga vsaj ene teme)
Platonov Timaj: epistemološki status kozmologije?
Platonov demiurg in primerjava z Bogom v monoteističnih religijah
Vesoljni Um in Duša v Platonovem Timaju
Vloga geometrije v Platonovi kozmologiji
Platonovo pojmovanje časa in večnosti
Pojmovanje nujnosti v Timaju
Kaj je chora?
Aristotelova Fizika: pojmovanje gibanja in njegova vloga v naravi
Aristotelovo pojmovanje
neskončnosti in argument(i) za končnost
vesolja
Prostor v Aristotelovi Fiziki
Čas v Aristotelovi Fiziki
Aristotelovo pojmovanje vzročnosti in teleologija narave
Aristotelov zagovor indeterminizma
Geocentrični kozmos v Aristotelovi razpravi O nebu (kratek oris)
Stoiška filozofija narave
Kozmos in etos pri Marku Avreliju
Plotinova sinteza narave in duha v Enem
Plotin o večnosti in času
Avguštinova filozofija časa
Ptolemajev nauk o nebesnih sferah in
srednjeveška podoba kozmosa
Vloga simbolnega mišljenja in
matematike v filozofiji Nikolaja Kuzanskega
Razloži odnos med "učeno nevednostjo" in "sovpadanjem nasprotij"
Razloži misel: "Vesolje je kakor krogla, katere središče je povsod, obod nikjer"
Kopernikovi argumenti za
heliocentrizem
Giordano Bruno:
Pepelnična več
Giordano Bruno: O
vzroku, počelu in Enem (
Giordano Bruno: O
neskončnem, vesolju in svetovih (
Odnos med kozmologijo in religijo pri Giordanu Brunu
Brunova panteistična etika
Galileo Galilei, začetnik novoveškega naravoslovja
Keplerjevi zakoni gibanja planetov
Vpliv platonizma na Keplerjevo pojmovanje vesolja
Spinozov panteizem: Deus sive natura (kaj to pomeni?)
Povezava med ontološkim monizmom in determinizmom v Spinozovi filozofiji
Odnos med ontologijo in etiko v Spinozovi Etiki
Newtonovo pojmovanje prostora in časa
Znanstveni in filozofski pomen
Newtonovega odkritja univerzalne gravitacije
Vesoljni prostor kot "božji senzorij" (razlaga
tega pojma)
Relacijska nasproti substancialni teoriji prostora in časa
Kantov predkritični argument za absolutnost prostora
Prostor in čas kot apriorni formi čutnega izkustva
Kantova kozmološka antinomija in njene posledice
Schelling: "Narava naj bo vidni duh, duh nevidna narava" (razlaga te misli)
Vloga umetnosti v zgodnji Schellingovi filozofiji narave
Schellingov "panteizem", primerjava s Spinozo in Heglom
Zakaj je preučevanje svetlobe izhodišče
relativnostne teorije?
Kaj je raztezanje (dilatacija) časa v posebni teoriji
relativnosti? (Pri razlagi uporabi primer "idealne svetlobne ure".)
Kaj je relativizacija sočasnosti (simultanosti) v posebni teoriji
relativnosti? (Pri razlagi uporabi primer vlaka in strele.)
Kaj pomeni Einsteinova enačba
E = mc2 ?
Razloži pojem "prostor-čas" v okviru relativnostne teorije
Kaj v relativnostni teoriji pomenijo pojmi: dogodek, svetovnica,
svetlobni stožec?
Kaj so neevklidske geometrije in kateri sta dve glavni vrsti teh geometrij?
Kako je možno "intrinzično" ugotavljanje ukrivljenosti prostora?
Kaj pomeni Einsteinovo "načelo ekvivalence" v splošni teoriji relativnosti?
Pojasni razliko med Newtonovim in Einsteinovim pojmovanjem gravitacije
Navedi nekaj filozofskih implikacij Einsteinove relativnostne teorije
Kateri so glavni filozofski in spoznavni problemi pri interpretaciji kvantne mehanike?
Zakaj lahko metaforično govorimo o "rojstvu, življenju in
smrti zvezd"?
Kaj pomenijo izrazi: "črna luknja", "horizont dogodkov", "singularnost"?
Zakaj je Einstein teoretski utemeljitelj sodobne kozmologije?
V katerem pomenu lahko v kozmologiji 20. stoletja govorimo o "ponovno odkritem finitizmu"?
Kaj so Friedmannovi modeli, kaj napovedujejo in kaj predpostavljajo? So še aktualni?
Kaj se je v kozmologiji bistveno spremenilo od Kanta do Hawkinga?
Razloži Hubblov zakon. Zakaj omogoča oceno starosti vesolja?
Katere so osnovne značilnosti sodobnega
"standardnega" kozmološkega
modela?
Katera so tri glavna izkustvena dejstva, ki podpirajo standardni kozmološki model?
Kakšna je vloga kvantne in jedrske fizike v sodobni kozmologiji?
Navedi glavne razvojne faze vesolja (tj. obdobja kozmološkega časa)
Kateri so najpomembnejši fizikalni dogodki v zgodnjem vesolju?
Kaj pravi hipoteza vesoljnega "napihnjenja" (inflacije)? In kaj rešuje?
Kaj je epistemološki problem "prvih treh minut" in nasploh začetka časa?
"Prapok se je zgodil povsod" (kaj to pomeni?)
Kako je opredeljen horizont v sodobni kozmologiji?
Nakaži povezavo med teorijo črnih lukenj in standardnim kozmološkim modelom prapoka
Razloži pomen odkritja in raziskovanja prasevanja v sodobni kozmologiji
Katere so največje znane strukture v vesolju in kako jih raziskujemo?
Kaj lahko rečemo o začetku časa in vlogi Boga stvarnika v sodobni kozmologiji?
Kaj mislimo, če rečemo, da je vesolje "dobro naravnano" za obstoj nas, opazovalcev vesolja?
Razloži "antropično načelo" in njegov razlagalni pomen za sodobno kozmologijo
Katere so racionalne predpostavke kozmologije kot vede o celoti vesolja?
Kako se kažejo spoznavne meje sodobne kozmologije?
Kaj meniš o sodobnem kozmičnem panteizmu in njegovem etičnem pomenu?
Obvezno izpitno branje (2004/05):
Platon: Timaj, v Platonovih zbranih delih, prev. G. Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje, izide 2004 (obvezno 27c-56c, ostalo po želji).
Aristotel: Fizika, prev. V. Kalan, Slovenska matica, Lj., 2004, IV. knjiga, pogl. 10-14, ostalo po želji. V slov. kmalu izide tudi razprava O nebu (priporočam). O Aristotelovi filozofiji časa gl. tudi Uršič pod tč. 13 (a).
Avguštin, Avrelij: Izpovedi, prev. Sovre/Gantar, Mohorjeva družba, Celje, 1984, XI. knjiga (o času), str. 243-270.
Kuzanski, Nikolaj: Beril, prev. P. Češarek, v zborniku Nikolaj Kuzanski, Poligrafi 23-24 (2001), str. 61-98. O Kuzanskem gl. tudi: Uršič, Učena nevednost, pot k sovpadanju nasprotij, v istem zborniku, str. 101-130 (po želji).
Corpus Hermeticum, V. traktat, Hieron, Nova revija, Lj., 2001, str. 30-33 (ostalo po želji). Besedilo tega kratkega traktata, skupaj s komentarjem, najdeš tudi v knjigi: Uršič, O renesančni lepoti (Štirje časi - Poletje, I. del), Cankarjeva založba, Lj., 2004, pogl. "Vse je v tebi, vse izhaja po tebi", str. 185-208 (seveda priporočam tudi ostalo).
Kopernik, Nikolaj: O revolucijah nebesnih sfer, prev. M. Vesel, Založba ZRC, Lj., 2003 (predgovor, uvod in str. 43-59, ostalo po želji).
Bruno, Giordano: Kozmološki dialogi, prev. M. Mihelič, Slovenska matica, Lj., izide 2004, izbor: odlomka iz Pepelnične večerje (IV. dialog, str. 78-82, in V. dialog, str. 94-97), V. dialog O vzroku, počelu in enem (str. 223-239) in I. dialog O neskončnem, vesolju in svetovih (str. 269-287); priporočam svojo uvodno besedo "Neskončno vesolje Giordana Bruna" (str. v-ciii). Gl. tudi "Ko sulica prebode nebesni obok", poglavje iz knjige Štirje časi - Pomlad (str. 361-427, po želji). Če utegneš, polistaj še zbornik Mislec neskončnosti – Giordano Bruno, Poligrafi 5-6 (1997).
Koyré, Alexandre: Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma, prev. B. Kante, Studia humanitatis, Ljubljana, 1988, izbor: III. in IV. pogl. (Kepler, Galilej, Descartes), VII. pogl. (Newton I) in X. pogl. (Newton II), ostalo preglej.
Spinoza, Baruch: Etika, prev. P. Simoniti, Slovenska matica, Lj., 1988 (znova malce polistaj po tej slavni knjigi in se zamisli ob V. delu, Spinozovi etiki v ožjem pomenu). Gl. tudi: Uršič, Prispodoba o popolnem diamantu (v knjigi Štirje časi - Pomlad, str. 429-474, po želji).
Leibniz, G. W.: Izbrani filozofski spisi, prev. M. Hribar, Slovenska matica, Ljubljana, 1979, str. 151-230 (korespondenca med Leibnizom in Clarkom).
Kant, Immanuel: Kritika čistega uma - Transcendentalna estetika, prev. Z. Kobe, Filozofija skoz psihoanalizo VII, Analecta, Lj., 1993, str. 83-105.
Schelling, F. W. J.: Izbrani spisi, prev. D. Debenjak, Slovenska matica, Ljubljana, 1986 (v grobem je treba poznati vsebino ene od treh razprav: Bruno… ali O bistvu človeške svobode ali Vekovi sveta). O Schellingovih Vekovih gl. tudi: Uršič, Štirje časi - Pomlad, str. 475-525 (po želji).
Uršič, M.: Štirje časi - Pomlad, Filozofski pogovori in samogovori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, izbor iz II. dela O času in prostoru in III. dela O naravi: (a) Platon in Aristotel o času (str. 131-167), (b) o Einsteinovi relativnostni teoriji (str. 305-358), (c) O pračudežu, razmislek o nekaterih filozofskih vidikih sodobne kozmologije (str. 527-578). Zadnji odlomek najdeš tudi v Filozofskem vestniku, 2001, št. 1, str. 85-118. Iz knjige Pomlad priporočam še poglavje o fizikalnem in fenomenološkem času v novoveški filozofiji (str. 213-303).
Uršič, M.: "Deus sive natura", v zborniku Panteizem, Poligrafi 9-10 (1998), str. 3-85.
Uršič, M.: Racionalne predpostavke in meje kozmologije, Analiza, št. 4, 2003, str. 3-18.