Kaj je mišljeno z izrazom »Končna Teorija« ali »Teorija Vsega«?

Razlikujemo (vsaj) tri različne, čeprav medsebojno povezane pomene:

A. »Končna Teorija« je teorija, ki združuje (s simetrijami, invariantnostmi) vse štiri osnovne fizikalne sile: gravitacijo, elektromagnetno ter močno in šibko jedrsko silo.

B. »Končna Teorija« ali »Teorija Vsega« (če »Vse« tu omejimo na fiziko) je teorija, ki razloži: v različici (B1) vse naravne konstante oz. »odpravi« vse fizikalne »proste parametre« (npr. gravitacijsko konstanto, Planckovo konstanto, »kozmološko« konstanto itd.), tj. pojasni, zakaj je njihova vrednost takšna, kakršno izmerimo; v močnejši različici (B2) pa naj bi razložila tudi to, kateri so začetni pogoji našega Vesolja in zakaj morajo biti ravno takšni (ali pa pokazala, da ni nobenih specifičnih začetnih pogojev); skratka, »Končna Teorija« v pomenu (B) naj bi »razrešila« vso fizikalno kontingentnost v nujnost.

C. »Končna Teorija« je dobesedno dokončna »Teorija Vsega« (pri tem »Vsega« ne omejujemo zgolj na fiziko, ali pa že predpostavljamo, da je prav vse zvedljivo na fiziko), torej teorija, ki daje odgovore na vsa možna vprašanja o naravi … in menda tudi o duhu?

V sodobnih razpravah o (do)končni Teoriji se ta tri pojmovanja prepletajo in pogosto nekritično mešajo, odvisno od razpravljalčeve nagnjenosti k redukcionizmu oziroma od pričakovanj in ambicij, kaj vse naj bi znanstvena (fizikalna) teorija razložila.