Marko Uršič

O renesančni lepoti, 5 predavanj v CD

(povzetki posameznih predavanj)

I. Sandro Boticelli, od mitologije do mistike. Botticellijeve slike, predvsem Primavera in Rojstvo Venere, dandanes prištevamo med »ikone renesanse«. V predavanju bo osvetljeno zgodovinsko, idejno in simbolno ozadje teh podob, slikarjeva povezava s sočasno novoplatonsko filozofijo v Firencah ter njegovo poznejše približevanje duhovnosti in mistiki.

II. Marsilio Ficino o duši in angelu. Najpomembnejši filozof florentinske renesanse, novoplatonik Marsilio Ficino, je s svojimi žlahtnimi mislimi in razpravami močno vplival na celotno kulturo in umetnost svojega časa. Posebna pozornost bo namenjena duši in angelu, dvema »hipostazama« duhovne lepote, v katerih se zrcali odnos med gibanjem misli in mirovanjem uma in ki simbolno povezujeta čas in večnost.

III. Renesančno mesto med realnostjo in utopijo. V petnajstem stoletju, za časa obeh največjih Medičejcev, Cosima in Lorenza, so renesančniki gradili Firence kot »Nove Atene«, idealno mesto v umetniškem, kulturnem in političnem smislu. Sredi harmonične mreže proporcev in ravnotežij, v »zlatem rezu« med realnim in idealnim, zemljo in nebom, pa stoji človek, Leonardov Anthropos – in v njegovem pogledu, očišču vidne in nevidne perspektive, se prebuja novoveški subjekt. Utopija se ukinja s tem, da vse bolj postaja realnost.

IV. Skrivnosti Hermesa Trismegista: Corpus Hermeticum. »Pristna modrost« starih hermetičnih spisov je močno vplivala na renesančno filozofijo in umetnost. Avtorstvo teh spisov so pripisovali »trikrat največjemu Hermesu«, grškemu in egipčanskemu bogu pisave in skrivnih znanj, vodniku živih popotnikov in mrtvih duš. Predavanje se osredotoči na peti traktat te zbirke, v katerem bog Hermes poučuje človeka, svojega sina Tata, da je »nevidni Bog popolnoma viden«, kajti prisoten je vsepovsod v vesolju, namreč kot najvišji um, najgloblji logos.

V. Pico in Savonarola: filozof humanist in teolog reformator. Ko se konča zlata doba Medičejcev, v Firencah za nekaj let duhovno in politično prevlada verski reformator Girolamo Savonarola, ki želi spreobrniti »Nove Atene« v »Novi Jeruzalem«, vendar se njegova usoda tragično konča na grmadi. Filozof Pico della Mirandola, sprva Savonarolov prijatelj, pa je mislec drugačnega kova: znanilec humanizma, strpnosti in mnogoterosti različnih človeških poti, ki se šele v presežni resnici stekajo v Eno. V njunem nasprotju gre za duhovno dilemo, ki je živa in pereča še dandanes.