Marko Uršič
POLOŽAJ ČLOVEKA V KOZMOSU (pdf format, 4 Mb)
(Predavanje v Cankarjevem domu, 9. decembra 2004)
POVZETEK PREDAVANJA
Od Kopernika dalje postaja vesolje vse večje in večje. V 19. stoletju so astronomi ugotovili, da so najbližje zvezde – druga sonca – oddaljene več svetlobnih let. V začetku 20. stoletja so teleskopi začeli odkrivati druge galaksije – velikanske zvezdne vrtince – oddaljene od nas več milijonov in milijard svetlobnih let v prostoru-času. Ob koncu pravkar minulega stoletja se je uveljavila kozmološka »teorija napihnjenja«, po kateri naj bi bilo vesolje neznansko večje od Hubblove sfere, ki je naš vesoljni horizont. In zdaj se uveljavljajo teorije o mnogih, morda celo neskončno mnogih vesoljih … Filozof se ne more izogniti vprašanju, kakšno je človekovo mesto v teh nepredstavljivih razsežnostih. Ali sploh še lahko govorimo o našem »vesoljnem domu«? Je življenje v kozmosu zgolj naključno, ali pa je v njem vendarle skrit kak namen? Predvsem pa, kakšna je vloga zavesti in duha v vesoljnih prostranstvih? Vse bolj se utrjuje prepričanje, da je bistvena in ključna.