Neki človek iz Lua podari vozel
kralju Jyanu iz Sunga. Kralj razglasi po vsej deželi zapoved, naj pridejo v Sung vsi
spretni ljudje, da bi vozel razrešili. Toda nikomur ga
ne uspe razrešiti. Učenec Erl Soua zaprosi učitelja
za dovoljenje, da bi šel razrešit vozel. Vendar mu uspe razrešiti samo polovico,
druge polovice pa ne. In tedaj reče: »Ni tako, da ga samo jaz ne morem
razrešiti, ampak se ga sploh ne da razrešiti.« O tem povprašajo
človeka iz Lua, ki jim odvrne: »Da, resnično se ga ne da razrešiti. Jaz sem
ga napravil in vem, da se ga ne da razrešiti. Človek pa, ki ga ni napravil
in vendar ve, da se ga ne da razrešiti, je gotovo še spretnejši od mene.« In
tako je učenec Erl Soua razrešil vozel s tem, da ga ni razrešil.
Pomlad in jesen Ly Bu Vea, prva enciklopedija stare
Kitajske, 3. stol. pr. n. št., XVII. knjiga, 2.
poglavje.