Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za filozofijo
Prof. dr. Marko Uršič
FILOZOFIJA NARAVE, 2017/2018
Predavanja so v zimskem semestru, ob ponedeljkih od
18.00 do 19.30 v predavalnici 434. Seminarske vaje (vodi jih asist. dr. Peter Lukan) so ob torkih,
prav tako od 18.00 do 19.30 v pred. 434.
Filozofija
narave je obvezni predmet za 3.
letnik I. stopnje smeri Filozofija-E in izbirni predmet za smer Filozofija-D ter
za druge študijske smeri na FF in širše na UL, tudi za izmenjave v okviru
programa Erasmus itd.
Študijsko gradivo: tu najdeš besedila z zaslona pri predavanjih, ppt-prezentacije, predavateljeve razprave idr. Izpitna
vprašanja.
Učni načrt predmeta (iz zbornika študijskih programov na FF).
Arhiv: programi Filozofije narave iz prejšnjih let: 2016/17, 2015/16, 2014/15, 2013/14, 2012/13. Izpitna vprašanja in
literatura za leto 2016/17; seminar: seznam naslovov za 2016/17.
Predavanja 2017/18 (ob ponedeljkih, 18h v 434), tematski ciklus:
Odnos med naravo in
duhom – s
posebnim poudarkom na platonizmu in panteizmu:
1. Narava kot phýsis pri predsokratikih, ápeiron in sfairos
2. Platon: prispodoba o votlini: čutnost in um, prostor
in čas, imanenca in transcendenca; kozmologija v dialogu Timaj: demiurg, svetovna duša, večnost in čas, chóra, vloga geometrije v kozmosu …
3. Plotin: filozofsko-mistični monizem in emanacija
mnogega …
4.
Nikolaj Kuzanski: »sfera, katere središče je povsod, obod nikjer«
5. Giordano Bruno, mislec neskončnosti vesolja
6. Spinozov panteizem in Schellingov »princip panteizma«
7. Panteizem in platonizem dandanes?
Seminarske vaje
(ob torkih, 18h v 434), letošnje
seminarske teme so okvirno naslednje (o izboru in razporeditvi se študentje
dogovorijo z asistentom):
1.
Atomizem, od Demokrita do moderne dobe
2.
Aristotelova fizika in kozmologija; geocentrični kozmos, od antike prek
srednjega veka do renesanse
3.
Renesančni heliocentrični obrat (Kopernik, Kepler …)
4.
Galileo Galilei kot začetnik novoveškega
naravoslovja
5.
Newton in Leibniz o prostoru in času
6.
Filozofija narave Ruđera Boškovića
7.
Kantova filozofija narave, s posebnim poudarkom na prostoru in času; evklidska (klasična)
in neevklidske geometrije.
Obiskovanje seminarskih vaj je obvezno (vsaj 70%,
prezenčna lista). Seminarsko temo si izbereš v
dogovoru z asistentom in jo predstaviš na seminarju; za predstavitev pripraviš
»izroček« (handout) na eni strani (najbolje po
točkah, kak citat ipd.). Potem, po predstavitvi, napišeš še »seminarsko
poročilo« (max. 6000 znakov), ki naj vsebuje: 1) povzetek
prebranega (od pol do ene strani), 2) nekaj lastnih misli o prebranem (kratek
esej, ena do dve strani), 3) nekaj navezav na obravnavano temo (iz literature,
interneta idr.). Seminarsko poročilo je treba oddati asistentu po
e-mailu (5erlukan@gmail.com) najkasneje
teden dni pred izpitom za pravočasno sprostitev prijave na izpit. Snov s
seminarja je vključena tudi v ustni izpit.
Literatura. V spodnjem seznamu je
obvezna literatura za vprašanja 1–35 (tj. za vprašanja iz predavanj, gl.
spodaj) v rdeči barvi, ostalo je
fakultativno:
1.
Predsokratiki, odlomki iz študijskega gradiva (gl. tč. 2).
2.
Platon:
Timaj, prev. G. Kocijančič, v: Zbrana dela, Mohorjeva družba, Celje, 2004 (vsaj odlomki v študijskem gradivu, gl. tč. 3, še rajši
pa ves dialog).
3.
Aristotel: Fizika (I–IV), prev. V. Kalan, Slovenska
matica, 2004 (izbor), gl. tudi študijsko gradivo, tč. 4.
4.
Plotin:
Zbrani spisi (I), prev. S. Weiss, Slovenska matica, 2016. Izbereš traktat 9 ali 10 (še rajši oba, pa še kakšnega
za povrh) + uvodna beseda, M. Uršič: »Plotin,
filozofija in mistika« (str. vii–xxi). Gl. tudi študijsko gradivo,
tč. 6.
5.
Bruno,
Giordano: Kozmološki dialogi, prev. M. Mihelič, Slovenska matica, 2004, drugi dialog: »O vzroku, počelu in Enem« (str.
115–239); gl. tudi uvod M.U., »Neskončno vesolje Giordana
Bruna«, zlasti str. xl–lxii; gl. tudi študijsko gradivo, tč. 12.
6.
Leibniz, G. W.: Izbrani filozofski spisi, prev. M.
Hribar, 1979 (izbor),; gl. tudi študijsko gradivo, tč. 14a.
7.
Koyré, Alexandre: Od
sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma, prev. B. Kante, Studia humanitatis, 1988.
8.
Uršič,
Marko: Iskanje poti. Uvod v filozofijo
narave (2011), tj. ponatis knjige Štirje časi – Pomlad (Cankarjeva
založba, 2002) – obvezno branje je del knjige o
Newtonu, Leibnizu in Kantu (pogl. »Če se ne vprašam,
vem …«, str. 213–251), ostalo fakultativno, priporočena so zlasti
naslednja poglavja: str. 131-167 (Aristotel), str. 361–427 (Bruno), 429–474
(Spinoza), 475–523 (Schelling) – seveda pa je najbolje, če utegneš prebrati
celotno knjigo.
9.
Uršič, M., Sedmerke (Štirje časi, Poletje, II. del, 2006),
str. 29–111.
10. Uršič, M., uvodni članek v zborniku Panteizem (Poligrafi, 1998), str. 3–85,
ali na spletu, tu: Deus sive
natura.
Izpit: Pogoj za pristop k izpitu so opravljene seminarske
obveznosti. Izpit je usten, v oceni ima snov predavanj (skupaj s študijem
literature) 60% delež, seminarsko delo 40% delež. Tu so: izpitna vprašanja. Z opravljenim
izpitom se pridobi 5 KT.