Marko Uršič: Človek in kozmos,
I. del: od Aristotela do Einsteina
(seznam prikazanih slik s predavanje v okviru predmeta Teorija simbolnih form v ppt-prezentaciji; več teksta k tem slikam lahko poiščete na drugih, sorodnih podstraneh te osebne spletne strani)
1.
Aristotelov in
Ptolemajev ter srednjeveški geocentrični sistem.
2.
Sferična
popolnost kozmosa – rozeta na katedrali v Chartresu.
Aristotel o okroglosti
(sferičnosti) neba:
»Nebo mora imeti okroglo obliko, ker je ta najbližja njegovi biti in ker je
prva po naravi. … [kajti] krožna črta je popolna in … ravno tako je s kroglo
med geometrijskimi telesi … [in] zaradi tega mora biti tudi nebo okrogle
oblike.« (O nebu, II/4)
Dante, v Raju (Božanska
komedija): »Kot
roža v prostor gre in se razliva…«
3.
Leonardo da Vinci
(1452-1519)
4.
Nikolaj Kopernik
(1473-1543)
5.
Klasično merjenje
razdalj v vesolju s pomočjo kotov in časov: instrument - armilarna
sfera (levo), kót - paralaksa (desno).
6.
… meja, ki ni
Meja …
7.
Grafika iz prve
polovice
8.
“Nebesnega oboka”
ni, zvezde so posejane v brezmejno “višino”!
Thomas Digges
(1576) je verjetno prvi spoznal, da se zvezde širijo v neskončno ali vsaj
neomejeno “višino” ali “globino” (slika spodaj) - a
šele Giordano
Bruno je jasno in dosledno razvil to misel. Na sliki: Gostosevci
ali Plejade.
9.
Giordano Bruno
(1548-1600)
10. Johannes Kepler (1571-1630)
11. Galileo Galilei (1564-1642)
12. Isaac Newton (1642-1727)
13. Immanuel Kant (1724-1804)
14. Neevklidske geometrije, ukrivljeni prostori
(ponazoritev v dveh razsežnostih)
15. Ukrivljeni prostori – neevklidske geometrije
16. Albert Einstein (1879-1955)