Kometi
Kometi ali zvezde repatice so člani Osončja. Razlikujemo povratne od
nepovratnih kometov, kajti pri slednjih traja obhodna doba stotisoče in več
let. Običajno so kometi sestavljeni iz glave in repa, vendar pa ta nekaterim
manjka. Glavo sestavljata trdno debelo jedro in plinski plašč, ki to jedro
ovija. Velikosti jeder, ki jih ponavadi vidimo kot svetle pike in le redkokdaj
kot ploščice, lahko primerjamo z velikostjo planetoidov. Premeri celotne glave
(s plinskim ovojem vred) pa neredko dosežejo več deset ali stotisoč kilometrov,
medtem ko je rep v nekaterih primerih lahko tudi več sto milijonov kilometrov
dolg. Plinski sloj, ki ovija jedro je neznansko redek, še redkejši pa so plini
v prosojnem repu. Vsa snov je torej zbrana v jedru, kjer nekakšna zmrznina
povezuje večje kose trdne materije. Kadar komet na svoji poti pripotuje v
bližino Sonca, začne zmrznina izparevati. Pri tem nastale pline sončna svetloba
ter sončni veter delcev "odpihneta" in izoblikuje se značilen kometni
rep, ki pa je praviloma obrnjen proč od sonca. Kometna jedra običajno počasi
razpadajo. Tvorijo meteorni prah in ga razstresajo vzdolž njihovih poti.
Pojavljajo se tudi kometi, ki so pravi posebneži svoje vrste: komet, ki je imel
razvitih šest, s prostimi očmi lepo vidnih repov - kometi, ki so bili vidni pri
belem dnevu - komet, ki je imel dva repa; eden je bil obrnjen proč od Sonca,
drugi pa k njemu - komet, katerega jedro se je razdelilo na polovico, ...
Večina je prostim očem zaradi šibke svetilnosti nevidna. Svetlejši kometi,
kot je npr. Hale-Bopp se prikazujejo le poredkoma in takrat so prava paša za
radovedne oči. Zelo znan je tudi komet Halley, ki se je po letu 1910 spet vrnil
v prisončje leta 1986 in ima torej obhodno dobo 76 let.