Turnosmučarski vodniček / Triglavsko gorovje / Pokluka

Veliki Selišnik, 1956 m


Vršič izven glavnega grebena nad Krmo, z navpično stenico nad Solnicami in kratko travnato strmaljo na južni strani. Kot samostojen cilj skorajda ne pride v poštev, lahko pa služi kot lepa poživitev ture na katerega od sosedov (ali obratno). Samota je zagotovljena. Zanimivo miniaturo ponuja spust mimo Malega Selišnika, kjer smuča res redkokdo.
Vzpon:
Z Rudnega polja čez smučišče do Zlate vode, kjer zapustimo običajni pristop na Viševnik. V zložnem poševnem vzponu proti desni dosežemo prehod čez Kačji rob. Čez razpotegnjen dolec se sprehodimo do severnega vogala Viševnika, kjer zavijemo desno in povijugamo prek nagubane planotice v smeri Velikega Selišnika. Čaka nas samo še kratko vršno pobočje.
Spust:
Odvijugamo po sredini vršne strmali, spodaj pa nas čaka nekaj minut porivanja okoli dolca do obronka (smer je z vrha kot na dlani), s katerega se pod nami odpre nepretrgano smučljiv svet proti Malemu Selišniku. Pod "malim bratcem" se ne spustimo naravnost v dolinico pod Kačjim robom (skoki!), temveč počakamo, da se strmi bok dolinice počasi zniža. Dolinica nekaj časa še omogoča prijeten spust, ko med gostejšim drevjem dosežemo majhen pomolček, pa zavijemo ostro v desno. Izbirajoč najboljše prehode se nazadnje spustimo na gozdno cesto, ki nas proti desni pripelje na smučišče. 		Težavnost
II-

Izhodišče
Rudno polje, 1340 m
Višinska razlika
630 m
Čas vzpona
2:00
Čas spusta
0:45

Letni čas
december - april
Lega
J
Smučljivost
dobra
Orientiranje
med vzponom lahko,
med spustom zahtevno

Zemljevidi
Triglav, 1:25.000,
JA - vzhod, 1:50.000,
(Julijske Alpe - Triglav, 1:20.000, delno)
Vodniki
-


Dnevniški zapis

1.4.2007 spust mimo Malega Selišnika (+ Eva, Aleš)
Napovedanega izboljšanja opoldne ni bilo še nikjer, rosilo je. Nič zato. V žlebu nad smučiščem nas je na previdnost opomnil plaz mokrega snega, ki sta ga s strmega boka sprožila dva smučarja, pri Zlati vodi, kjer smo zagazili desno proti Kačjemu robu, pa je sneg že začel postajati bolj suh, manj nevaren. Ko smo se prevalili na severno vznožje Viševnika, nas je sprejela skorajda popolna belina, razločili smo le obrise obzorja. Pod Viševnikovim skalnim pomolom smo vseeno zavili naravnost proti Velikemu Selišniku. Kakšen je nagib terena, nam je bilo jasno samo za pol metra pred špico smuči, zato smo se ob pogledu nazaj dodobra nasmejali svoji zmedeno zvijugani smučini, s katero smo se izogibali pravim in namišljenim kotanjam. Prehod čez razgibano planotico se je nazadnje razpletel brez kakršnekoli težave. Še dva okljuka čez vršno strmino in stali smo na vrhu.
Z jasnino ni bilo nič, nasprotno, spet je začela groziti megla, zato smo nadaljevanje na Debeli vrh stornirali. Namesto tega smo dobili novo idejo - spust mimo Malega Selišnika, ki se je vabljivo nastavljal pod nami. Globoki sveži sneg na vršnem pobočju je bil dovolj stabilen, da smo lahko odvijugali naravnost navzdol, spust proti Malemu Selišniku pa nas je presenetil s povsem lahko smučljivim svetom. Mali skalni vršič je od zadaj atraktivno vitek. Desno mimo njega smo se začeli spuščati v dolinico pod Kačjim robom. Spodaj jo obroblja pas skokov, ki pa se na srečo kmalu zniža. Da nismo prehitro zavili v dolinico, je poskrbel tudi mokri sneg (dežna meja je bila ravno na višini okoli 1750 m), ki se je pod smučmi odvažal v hitrih, težkih plazovih. Na daljših strminah z njimi ne bi bilo šale. V dolinici nas je pričakalo par smučin, ki smo jim samo še sledili do zgornje gozdne ceste. Na desno smo bili v nekaj minutah na smučišču.
Kratka turica nas je prijetno presenetila z lepim "neznanim" spustom. Samota je bila pričakovana.

19.2.2011 V. Selišnik - Debeli vrh (+ Grega)
Obema je prijala ležerna tura. Začela sva temu primerno in se na Rudno polje pripeljala šele ob pol 9h - ter debelo pogledala, kajti zgodnejših je bilo za manj kot 10 avtomobilov.
Pri smučišču sem prvič opazil tablo, ki turne smučarje usmerja levo ob vlečnico. Ker je imel "Kovačev študent" na začetku nekaj svojih klasičnih postankov (nogavice, zavoj v gozd), sem do Zlate vode lahko vlekel uživaški tempo. Tam sva zavila v nedotaknjeni sneg, proti Kačjemu robu. Gaz je utiral Grega, beri: še naprej tempo po mojih željah :). Na obronku, kjer je pogled neovirano poletel po bližnji in ne toliko bližnji okolici, se je počutje še dodatno dvignilo. Dan je bil čudovit, pokrajina belo zalita, temperatura izjemno prijetna. Za Viševnikom sva se za par minutk priključila na smučino Srenjski preval - pod Kačjim robom, a le do Viševnikove severne "ostroge". Pod njo sva zavila desno, čez nagubano planotico prav lepo, brez izgube višine povijugala do zahodnega vznožja Velikega Selišnika in se nato v 5 minutah povzpela na njegov vrh. Ko sva se ozrla proti severu, so naju zbodle v oči tri vijuge, z vršiča v Draškem robu zarisane proti Blejski konti, čez katero sva bila namenjena tudi sama. Ker je spust vanjo s Selišnika obetal komaj kakšen zavoj, sva načrt v hipu prilagodila. Kar s kožami na smučeh sva odsmučala nazaj do sedla (ker gre samo za poševen smuk, je šlo izvrstno) in malicala šele na "Brezimenem vrhu".
Smuka po vzhodnem pobočju se je začela vrhunsko, v pršiču, končala pa v skorji. Osrednja strmina je sicer kar pošteno strma, tako da za nestabilne razmere ni primerna. Smučina predhodnikov, ki so nama sugerirali spust, nama je pomagala tudi pri prečenju okoli konte in naprej na Debeli vrh. Namesto povprek čez spodnji del južnega pobočja, kot svetujejo stari vodnički in zemljevid Triglav, se je v cikcaku vzpenjala pod glavnim grebenom, naravnost na vrh. Kar se mi zdi dosti bolj smiselno. Medtem ko je na Viševniku in Mrežcah mrgolelo "mušic", sva bila midva popolnoma sama. Pričakovano.
Tudi z Debelega sva odsmučala naravnost navzdol, tokrat po južnem pobočju, in tudi tu je strmina kar dobra. Pričakala naju je še tretja vrsta snega - rila sva po južnjaku, pospremljena z velikimi "koluti". Spust skozi nepregledni svet pod Selišnikoma je, kljub skorji, minil lažje od pričakovanj. Skozi lepo smučljiv, redek macesnov gozd ves čas držiš smer proti desni, dokler ne zadaneš na zgornjo gozdno cesto. Na njej sprva nekaj metrov celo pridobiš (če te časti gaz predhodnikov, ni vredno omembe), potem pa se do smučišča cijaziš v položnem spustu.

7.3.2021 Rudno pole - Debeli vrh - V. Selišnik
(+ Breda, Eva, Jana, Vida)