Turnosmučarski vodniček / Triglavsko gorovje / Pokluka

Debela peč, 2014 m

Poleg Viševnika in VDV-ja najbolj znan turni smuk nad Pokljuko. Priteguje, seveda, nezahteven in dokaj kratek pristop na dvatisočaka, pa tudi čez vso zimo odprta Blejska koča na Lipanci, ki je z lahkim dostopom zelo primeren cilj tudi za otroke in najstarejše. Od parkirišča pri Rupi, do kamor je cesta zadnja leta vedno splužena, je do koče vsega 45 minut, po označeni in še malo lažji poti od planine Javornik pa eno uro.
Da Debela peč kljub vsemu ni pretirano oblegana, skrbita hišna vrhova planine Lipance, Brda in Mrežce, ki sta še lažje dostopna od nje in sta v normalnih razmerah primerna res za vsakogar. Pri Debeli peči poskrbi za ščepec zahtevnosti strmo vršno pobočje, ki sicer ni zelo visoko, vendar dovolj, da v trdem snegu že lahko zahteva dereze in cepin. Dlakocepce lahko zmoti tudi smučarski del - od vznožja vršne strmine do sedla med Okrogležem in Brdi nam nekaj minut stopničenja (ali pešačenje) namreč ne uide.
Vzpon: Med macesni na desnem boku Lipance dosežemo vznožje strmine, vrh katere je razcep poti. Običajni pristop na Brda zavije levo, za Debelo peč pa nadaljujemo poševno v desno. Sto višinskih metrov nad drevesno mejo stopimo na sedlo med Brdi in Okrogležem, kjer se začne prečenje proti vršnemu pobočju Debele peči. Začetek prečenja zahteva previdnost, saj se pobočje strmo preveša v Krmo, tudi zatem pa do vznožja vršne strmine izgubimo še nekaj metrčkov ("pametna" bližnjica pod grebenom vara!).
Spust: Po smeri vzpona.

_Težavnost
II-

_Izhodišče
Pri Rupah, 1340 m
_{Višinska razlika}
670 m
_{Čas vzpona}
2:15
_{Čas spusta}
1:00

_{Letni čas}
december - april
_Lega
J
_Smučljivost
dobra
_Orientiranje
če ni gazi, čez Sp. Brda zahtevnejše, drugače lahko

_Zemljevidi
Triglav, 1:25.000,
Jul.A.-vzhod, 1:50.000
_Vodniki
Črnivec (37)
Jenčič (5),
Poljanec (53)

Dnevniški zapis

14.4.2001 (Grega, Tomaž C)
Zaradi aprilskega spremenljivega vremena smo začeli "že" ob 7h (da je to za ta konec zgodnja ura, je na parkirišču dokazovala osamljena oskrbnikova Niva). Ker je bila poseka kopna, smo seveda začeli peš - in tako nadaljevali vse do vrha, saj je bil sneg krasno hoden. Strnjena snežna odeja se je začela na serpentini v gozdu, na odprtem nas je pričakalo čudovito sonce, na Lipanci pa tudi veter, zato smo brez odlašanja nadaljevali proti vrhu. Na srečo nas je takoj med macesni pričakalo zavetrje. Ob vse širših razgledih smo navdušeno nažgali do grebena, kjer pa nas je malo ohladila trda SZ stran Okrogleža, ki se strmo preveša proti Krmi. Po nekaj korakih smo raje zavili nazaj na greben Okrogleža in za zdrs nevarno prečnico izvedli dosti varneje 10 m više. Za razvedritev je pred zaključnim vzponom poskrbel Tomažev spektakularen padec, s katerim si je skrajšal povratek z zgrešene bližnjice. Izvrstno predelan trd sneg nas je pričakal tudi na vršni strmini, zato rezervna smer po grebenu ni bila potrebna, ampak smo odpikali naravnost proti vrhu.
Odlične razmere za vijuganje so nas zvabile povsem do vznožja vršnega pobočja, kar je posledično sicer pomenilo nekaj več stopničenja do Okrogleža, a nas to v čudovitem okolju pač ni motilo. Pirček v koči se je ob zanimivem pogovoru raztegnil na dobre pol ure, ko smo znova pogledali na plano, pa nas je presenetil manjši snežni metež. Smučanja ni oviral, kar pa ne bi mogli reči za pivo (oziroma encijan, s katerim si je Tomaž zdravil vznemirjeni želodec), zato smo na gozdni serpentini smuči rade volje preselili na nahrbtnike. ;)