Turnosmučarski vodniček / KARAVANKE

Suho ruševje, ~ 2100 m

Krnica, ki je bila pred izbruhom raznorazne vodniške literature malo znana, je danes množično oblegana. Ponuja lahek turni smuk v visokogorsko okolje, zelo neobičajno za mehke Karavanke. S pomočjo zeleniških sedežnic lahko tudi slabo pripravljeni ljudje dokaj zlahka prisopihajo nad višino 2000 m, pri tem pa je s pomočjo smučišča poskrbljeno še za lahek spust. Tura je še posebno primerna takrat, ko razmere na sosednji Begunjščici niso varne. Popestrimo si jo lahko s kratkim vzponom na vrh Zelenjaka (cepin, dereze).
Vzpon:
Po robu smučišča na Zelenico ter na vrh položnega smučišča nad kočo, s katerega začnemo prečiti po desnem pobočju. Vstop v krnico je za nepoznavalca težko ulovljiv, vendar je, na srečo, skoraj vedno moč slediti že urezani smučini. Nad gozdno mejo je napredovanje povsem jasno; enostavno sledimo dnu doline in se na koncu povzpnemo na sedlo Žleb med Zelenjakom in Palcem (najlažja možnost) ali po strmejšem pobočju na 100 m višjo škrbino med Zelenjakom in Vrtačo.
Spust: Smučamo po smeri vzpona.

_Težavnost
II-

_Izhodišče
Mejni prehod Ljubelj
_{Višinska razlika}
1050
_{Čas vzpona}
2:30
_{Čas spusta}
1:00

_{Letni čas}
december - marec
_Lega
S, Z
_Smučljivost
zelo dobra
_Orientiranje
lahko

_Zemljevidi
Stol, 1:25.000
Karavanke, 1:50.000 _Vodniki
Črnivec (66)
Jenčič (59)
Poljanec (85)

Dnevniški zapis

13.2.2000 (+ Grega, Tomaž C, Matjaž E)
Ob 8h smo se peš odpravili z Ljubelja in v eni uri pripujsali do Doma na Zelenici. Strmina nad srednjo postajo sedežnice se je izkazala za najtežji del celotne ture, saj je bila tako gladka, da so bile potrebne dereze (dva Rožleta, ki sva bila brez njih, sva imela srečo, da je ležal ob robu ozek pas napihanega snega). Edini orientacijski problem ture - vstop v Suho ruševje - nam ni povzročil težav, v krnico je namreč vodila od najmanj stotnije shojena pot. Z ležernim korakom smo se v uri in pol povzpeli do škrbine med Zelenjakom in Vrtačo, nato pa brez nahrbtnikov skočili še na bližnji vrh Zelenjaka (10 minut, I. stopnja, deloma izpostavljeno). Medtem se je spodaj pri smučeh nabrala manjša množica in nekaj nam jih je sledilo tudi na vrh, zato smo se kmalu pobrali navzdol.
Smuka: prva strmina je bila zelo trda, po dolini je sledilo lepo položno prečenje, še največ smučarskih užitkov je nudila strmina nad balvanom, ki je bila edini del, kjer je sneg malce popustil, najbolj bedno pa je bilo spet popolnoma zdrsano smučišče.

V 2:37 + 0:10

S 0:53