|
Dnevniška zapisa
7.4.2007 Pungrat - Kladivo
(+ Eva, Aleš, MatjažE)
Po kopni cesti smo se pripeljali do odcepa za planino Pungrat, 1300 m, na katerem se je iz nič pojavila 20 cm debela snežna odeja. Tako, kot smo naročili. Takoj smo lahko začeli na smučeh. Na Pungratu nas je pričakal čudovit pogled na popolnoma zalito planino in na Košuto pod popolnoma jasnim nebom. Ker neposredno smer proti vrhu Kladiva preprečuje pas pečin v spodnjem delu, smo najprej potegnili položno prečnico v levo, skozi (ali nad) vznožnim ruševjem. Na spodnjem snežišču v vpadnici vrha (le-tega označuje velika skalna glava) je bila nadaljnja smer jasna - samo navzgor. Pod strmejšim žlebastim prehodom smo za lažji vzpon nataknili srenače, potem pa že sredi žleba odvili levo v lažji svet. Nad prelomnico se vesina za 200 m malo položi in zelo razširi, od tu se ponuja tudi lahek vzpon na Malo Kladivo na levi ali pa običajni peš pristop na vrh Kladiva, po vršnem grebenu levo od skalne glave. Mi smo nadaljevali po smučarski smeri na desni. Vršnih 150 metrov je naklon kar konkreten, 40°, vendar je bil sicer trši sneg ravno toliko popuščen, da je šlo s srenači brez težav. Za malenkost adrenalinčka je poskrbela bleščeča pomrznjena skorjica pod vršnim grebenom, ki pa na samo napredovanje ni vplivala.
Vršna strmina je ob pol 10h, sneg je takrat ravno prav popustil, postregla s fantastično smuko. Zaradi velikega naklona je bilo vijuganje po zlikanem pobočju izjemno lahkotno, jadranje iz zavoja v zavoj je potekalo povsem brez napora. Na položnejšem srednjem delu je bil sneg že malo mehkejši, vendar še vedno izvrstno smučljiv, zato smo čezenj zdrveli s hitrimi, uživaškimi veleslalomskimi zavoji. Na prelomnici v strmi žleb se je, žal, že pojavil (pre)mehak sneg. Kljub temu se je dalo dobro voziti, le z dovolj veliko hitrostjo je bilo treba preprečevati premočno ugrezanje. Na spodnjem snežišču se sneg ni več dodatno mehčal, tako da smo ga presmučali brez prehudega ritja. Manj posrečeno je bilo edino prebijanje skozi redko ruševje in vznožni gozdič, saj se je sneg drastično spreminjal iz zavoja v zavoj; od gnilca do trdega v ozki senci roba gozda. Prismučali smo do avta.
13.3.2021 Šija - pod Malim Kladivom, do 1820 m
(+ MatjažE, JanezR)
Začeli smo 60 vm pod cestnim razcepom Kofce / Tegošče. V načrtu je bil ovinek čez Ilovco, a smo, po zaslugi domačih "poznavalcev", z nekaj lomastenja pririnili naravnost na Šijo. Dotlej je bilo še brezvetrje in sončno, pogled s Šije je pa žal razočaral: na Košuto se je bil medtem usedel oblak in nič ni kazalo, da bi si lahko obetali kakšno izboljšanje. Prej obratno. Vzpenjajoč se po pobočju Malega Kladiva (ki je bil naš osnovni cilj), smo kmalu utonili v "megli", na dotlej prijetno omehčanem snegu pa je začela nastajati pomrznjena skorjica; v oblaku je bilo namreč precej mraz. Ko smo dosegli trde "kugle" in prvo počiščeno "nogometno igrišče", smo se prav kmalu strinjali z domačini ter - odnehali.
Smuka je bila zelo v redu, žal v slabi vidljivosti. Iz oblaka smo se izvili šele pod kočami na Šiji, kjer pa se je začelo pojavljati vse več kopnih zaplat. Kar pravzaprav ni bila večja težava, po poležani travi se smuča čisto v redu, hehe. Spodnji del se je nato odvil nepričakovano odlično, saj smo po dobro zasneženi traktorski poti privijugali in priplužili do prvega ovinka nad cestnim razcepom (= nov, nadvse uporaben pristop na Šijo).
V glavnem, uživaška pomladanska turna smuka.
|
