Turnosmučarski vodniček / KARAVANKE

Golica, 1835 m

pod ometanimi drevesi
Navidez lep turnosmučarski vrh je eden nevarnejših pri nas; strme travnate strmali so zelo plazovite! Ker je zaradi južne lege snežna odeja tudi razmeroma kratkotrajna, je za smuko odločilna pravilna ocena razmer. Samo za izkušene!
Vzpon: Od gostišča Pri Fencu po označeni poti do Koče na Golici. Pot je primerna tudi za vzpon s smučmi. Pozor na zaključno prečnico od gozdnega robu do koče, ki je plazno zelo nevarna. Nad kočo se vzpnemo po širokem, plazno razmeroma varnem hrbtu naravnost navzgor na mejni greben. Čez vmesni predvrh do najvišje točke potem ni več ovir, popaziti je treba edinole na velike opasti na avstrijski strani.
Alternativni smeri:
1) S sedla Suha čez Krvavko, po vzhodnem mejnem grebenu (glej Poljanca).
2) Čez Jeklovo sedlo po zahodnem grebenu (glej Črnivca).
Smučarsko sta manj ugodni, bolj pohodni, vendar izjemno razgledni, druga pa tudi zelo samotna (pozor: preči več plaznih grap!).
Spust: Z vrha naravnost navzdol (JJV) proti planini Možine. Zgoraj nas preseneti široko, varno smučišče z idealnim naklonom. Ko 200 vm niže prismučamo do prelomnice, moramo še enkrat pretehtati plazno nevarnost, 100 vm, ki nas ločijo od varnega gozdnega vznožja, je namreč najnevarnejši odsek spusta. Po hrbtu levo ob "kanalu" se spustimo do vodoravnega pomola med prvimi drevesi in desno čez planino do Ovčarske koče. Takoj pod njo zavijemo levo v gozd, na kolovoz, ki se prve metre celo vzpenja. Sledi dolg spust proti vzhodu. Za plaznim grabnom se kolovoz spremeni v gozdno cesto (tudi ta gre sprva rahlo navzgor). Zložnega prečenja je konec šele pri velikem rovtu: odsmučamo čez travnik in se v gozdu pod njim priključimo na označeno pot nad Fencem. 		Težavnost
II+

Izhodišče
gostišče Pri Fencu,
1050 m
Višinska razlika
790 m
Čas vzpona
2:30
Čas spusta
1:30

Letni čas
december - marec
Lega
J
Smučljivost
zgoraj odlična,
po cesti dobra
Orientiranje
med spustom zahtevnejše

Zemljevidi
Karavanke, 1:50.000
Julijske Alpe - vzhod, 1:50.000
Vodniki
Črnivec (60)
Poljanec (81)

Dnevniški zapis

30.12.2008 (+ Klemen, Grega Š)

Brezhibno jasen dan, na soncu prijetno toplo, pihalo je le na vršnem grebenu. Sneg popolnoma stabilen, žal pa je bil pršič ponekod že predelan v "tako ali drugačno" kložo, tako da smo vriskali "samo" dobro polovico spusta, hehe. Zelo zanimiva tura.
Od Fenca s smučmi brez težav po običajni markirani poti do koče. Po zaobljenem hrbtu navzgor in levo po grebenu na vrh. Spust naravnost navzdol na planino Možine. Pod Ovčarsko kočo levo na kolovoz (prvi metri rahlo navzgor), ki se za zaplazeno grapo priključi na gozdno cesto. Po njej (sprva nekaj minutk znova rahlo navkreber) do velikega rovta. Čezenj proti desni, v gozdu takoj ostro desno, za potočkom navzdol do ograje, desno na manjši travnik in čez rovte do zadnje hiše nad Fencem.
Lepa turica, vendar samo za stabilne razmere.
GRS prečenje nad kočo na grebenu smuka smuka Možine podpisi


Kako so v vaseh pod Golico včasih živeli?
(Študijski krožek 'Raziskovanje kulturne dediščine v lokalni skupnosti', Ljudska univerza Jesenice, 2008)

Pri Žlindru
Franc Smolej

... Še po vojni smo v drugi polovici avgusta, ko je bilo doma že pospravljeno, hodili kosit na Golico. Bilo je nevarno. Ko je bilo pokošeno, so vrtinci vetra lahko odnesli seno. Tako sem imel nekoč veliko srečo, ko sem imel čisto na vrhu Golice kar za deset vozov sena. Gori je rasla res dobra trava. Ljudje so me strašili, da ga ne bom več dobil, a sem imel srečo, saj smo vsega uspeli naložiti na veje in ga nato vlačili do kolovozne poti. Eno leto smo celo Golico pokosili, da je šlo čez sto voz sena dol.