Turnosmučarski vodniček / Triglavsko gorovje / Bohin

Raskovec, 1967 m

pod Raskovcem
Najvišji vrh nad Bukovskimi planinami (bohinjske planine v spodnjebohinjski verigi do Škrbine), še posebno markanten je nad Polano. Njegovo zahodno pobočje lahko od daleč hitro zamenjamo z Rodico. Pristop z Vogla ali Suhe, ki ga opisujejo naši vodnički, je zelo razgiban in razvlečen, zato je redko obiskan. Spomladi je bolj priporočljiv pristop in spust čez planino Poljano, ki je precej bolj smučarski, resda pa tudi orientacijsko zahtevnejši.
Po Tumi sta se "Veliki" in Mali po starem imenovala Debeli in Drobni Raskovec. Rutarsko ime pa je Špickogel.
Vzpon:
1. Z zgornje gozdne ceste: do sedelca nad konto pod Raskovcem po opisu pristopa na Matajurski vrh. Spustimo se proti desni in sledimo dolinici proti Malemu Raskovcu. Pod njim obrnemo levo in se vzpnemo na sedlo med Raskovcema. Do vrha nadaljujemo ob SZ grebenu. Sedlo lahko dosežemo tudi bolj direktno, če iz dolinice zavijemo v levo takoj, ko se odprejo prvi očitni prehodi.
2. s planine Suhe: opis je v vodniku Andraž Poljanec, Turni smuki.
Spust:
Odsmučamo po Z pobočju in zavijemo na sedlo med Raskovcema (na S stran lahko prečimo že 50 m više). Po široki gredini pod S steno Raskovca prečimo desno ter po dolgem pobočju odvijugamo do dna konte. Vzpnemo se na sedelce nad njo in se spustimo na Poljano. 		Težavnost
II

Izhodišče
odcep zgornje gozdne ceste, 1100 m
Višinska razlika
870 m
Čas vzpona
2:45
Čas spusta
1:15
Letni čas
(december -) marec - april
Lega
SV - SZ
Smučljivost
zelo dobra
Orientiranje
v gozdu zelo zahtevno

Zemljevidi
Bohinj, 1:20.000
Bohinjsko jezero z okolico, 1:25.000
JA - vzhod, 1:50.000,
TNP, 1:50.000
Vodniki
Poljanec (33)

Dnevniška zapisa

15.4.2007 Raskovec in Matajurski vrh (+ Darinka, Eva, Urša, Tomaž Š, Blaž)
"Dan potem" sem se vrnil na isto mesto s peterico nejevernežev. Ko smo stopili z bližnjice nazaj na cesto, sem debelo pogledal - ob moji 18 ur stari smučini so tekle stopinje medveda. Pa ne majhnega. Sredi vzpona proti Polani se nam je zatem pridružil samotni "jezdec", rekoč, da bi se brez nas verjetno obrnil...
S Polane smo zavili proti Raskovcu. Vzpon čez desni bok, nato levo do sedelca nad konto pod Raskovcem. Sledil je kratek poševen spust in vzpenjanje po dolinici proti Malemu Raskovcu, vendar ne za dolgo - ko so se na levi odprli lepi snežni prehodi, smo se jim pustili zapeljati in se povzpeli naravnost proti sedlu med Raskovcema. Ter levo ob grebenu na vrh.
Zahodno Raskovčevo pobočje je postreglo z že znanim trdim snegom. Na osončeno severno stran smo presedlali že nad sedlom in bili takoj nagrajeni z uživaškim mehkim snegom. Široko gredino pod S steno smo uporabili za prečenje desno do širokega plazu, ki je bil dovolj (za moj okus že malo preveč) mehak za novo navdušeno vijuganje. Dan je bil seveda preveč lep, da bi turo zaključili že ob 10h dopoldne, zato smo hitro prepričali dva neodločneža in se napotili še proti Matajurskemu vrhu. Orjaški kotel Matajurc nas je pričakal popolnoma zalit, še pred pol ure senčni zahodni bok Matajurskega vrha pa znova s trdim snegom.
Drugi spust dneva je bil ponovitev sobotnega, s to razliko, da je bilo strmo slalomiranje v konto na SV strani še boljše. Skorajda popolno. Podobno je bilo v zgornji polovici grape 'V potoku', kjer smo vlekli hitre superveleslalomske zavoje. Spodnji skok je bil tokrat že preveč kopen, zato smo ga obvozili po široko smučljivem levem boku doline.
Prismučali smo seveda vse do avtomobilov.
V 2:40 + 1:08
S 1:17

20.4.2019 Raskovec (+ Breda, Eva, Jana, Vida, Iztok, JanezR, Tonček)