Turni smuki / Kamniško - Savinjsko gorovjeZvoh, 1972 m, in Krvavec, 1853 m |
|
Dnevniški zapisi
1. in 2.6.1991 Iskrška koča - Zvoh
21.4.2002 Gospinca - Zvoh Za zaključek slabe zime sem izkoristil zaprto krvavško smučišče in se z avtom zapeljal do Gospince, oziroma zgornje postaje kabinske žičnice. Začel sem v družbi dveh turističnih smučarjev, ki sta prišla gor, misleč, da smučišče še obratuje, in pa ob rjovenju motornih sani. A sta se mi tišina in samota zgodili prej, kot sem upal - ko so še pred Tiho dolino priletele prve kaplje, so se vsi razblinili, hehe. Sredi Spomladanske proge se je ulilo zares, ampak gorateks se ni dal motiti. No, ko je v vznožju Zvoha zagrmelo, sem kar dobro cviknil, saj sem bil že v spodnjem delu oblaka, tako da je bilo grom slišati zelo blizu. Čez nekaj sekund se je vsula sodra, ki je čez minuto prešla v sneg. Ko sem zavil v Zvohovo strmino, je potegnil še veter, ki je sneg nosil vodoravno. Naravnost nisem mogel več gledati, začelo me je tudi zebsti, zato sem se skril v zavetje ruševja ob robu smučišča. Po 6 minutah se je veter umiril, tako da sem lahko nadaljeval, pod prelomnico pa se je nad menoj odprlo in na sveže zasneženi Zvoh (10 cm novega) je posijalo bleščeče sonce. April v vsem svojem sijaju... Spust. Vršni del je prepoložen, da bi v vlažnem novem snegu uspel potegniti kakšne prave zavoje, vse drugače pa je bilo na strmini. Po repih sem z močnim razbremenjevanjem vijugal kot v filmu. Spomladanska me je pričakala samo s starim snegom, na njeni zaključni ravnini pa je šlo bolj za smučanje po vodi, kot snegu. Zadnje lepe zavoje sem urezal ob spodnji dvosedi. 
20.11.2004 Gospinca - Krvavec (+ Eva, Aleš) Za uvod v turnosmučarsko sezono smo se zapeljali do Gospince in se, skozi snežne zavese pod bruhajočimi žirafami, odpravili proti Zvohu. Ker pa je bila Zvohova glavna strmina gladko pomrznjena, skoraj poledenela, smo vzpon malce skrajšali in zavili samo na vrh Njivic. Smuka je bila tako dobra, da smo jo ponovili. 
15.4.2015 Jezerca - Zvoh - grapa na Dolgo njivo Sreda, po službi. Spomladanska turica za čas po zaprtju smučišča, načrtovana vse od "poraza" na turi na Kalški greben 2011, ko sem zaradi poledenelega snega in zanič robnikov po Zvohovi grapi raje sestopil z derezami. Pri rampi na Jezercih sem parkomat, ki ti za 5 € odpre cesto naprej, žal opazil šele, ko sem tja prištorkljal v pancarjih in s smučmi na nahrbtniku. 13-minutni sprehod po kopnem je bil v toplem zraku sicer zelo prijeten, vendar se prihranka pol ure časa, zapravljenega v dolini, tokrat ne bi branil ... Na Kriški planini sem dosegel sneg in prestopil na smuči. Levo gor se je čez kopne travnike stegoval še vedno precej debelo zasnežen trak smučarske proge, ki pripelje malo pod stari hotel. Pri slednjem se je odprl navdušujoč pogled na osončena, predvsem pa neobičajno samotna Krvavec in Zvoh ... Idila se je skalila le med zadnjimi koraki na Zvoh, ob hrupnem in smrdljivem prihodu dveh motornih sankačev. Hitro sem jo ucvrl mimo jezera ... Ko sem vrgel prvi pogled proti grapi, ki se spušča na Dolgo njivo, me je presenetilo, da je bila povsem osončena. Ko sem vanjo zasmučal, pa še globoko mehak sneg. No, Elan Alaska opravijo tudi s tako podlago. Le v enem zavoju sem zaružil po melu, drugače je šlo bp. Mehki sneg je spust v bistvu naredil zelo enostavnega. Običajno prečnico, ki se odcepi v desno pod strmo ožino (točno 100 vm pod sedelcem), sem opustil in raje nadaljeval po neznanem nadaljevanju grape, ki je obetalo lepšo smuko. In res, brez težav sem privijugal do označene steze Dolga njiva - Krvavec, ki preči grapo 150 m niže. Povratek nazaj gor je bil naporen in znojen :). Z Zvoha sem se po smučišču spustil že po sončnem zahodu. Svetloba je bila seveda še vseeno več kot dobra, sneg pa uživaški. Polmrak me je začel loviti šele na cesti. Izvrstna popoldanska turica. 
|
