Turni smuki / Karavanke

Vošca, 1737 m

20.12.2008 (+ Urša, Eva, Tonček, JanezN, Klemen, Blaž, Aleš)

Cesta je bila splužena do nekdanje stražnice pred Jurežem, naprej proti kmetiji pa je vodila samo gaz. Nerazumevanje v naših očeh je razčistil gospodar, ki je malo po našem prihodu prišel mimo in povedal, da je enostavno preveč nevarno za plaz. Glede na to, da so bili v Srednjem vrhu splazeni praktično vsi strmejši travnati bregovi, smo mu povsem verjeli. Mimogrede nas je še poprosil, naj vrh klanca in nadaljevanje ceste proti kmetiji pustimo prosta - za obračanje traktorja s plugom.
Že pol minute od stražnice smo prečkali veliko plazovino. Občutek je bil prav neprijeten, saj je bilo jutro zelo toplo in vse skupaj je bilo videti sumljivo. Na bližnjico čez travnik nismo niti pomislili, zakorakali smo čez Jureževo dvorišče in se pridno oklenili kolovoza. Tudi v gozdu smo prečkali še nekaj splazenih pasov in šele nad višino 1250 m se je snežna odeja počasi spremenila; bili smo nad ničelno temperaturno mejo zadnjih dni.
Na Jureževi planini se je izkazal Blaž, "tečajnik za turnega guruja" :), ki nas je povedel ne desno po cesti do drugega ovinka, ampak po travniku naravnost navzgor, tako da smo se skozi redek gozd povzpeli neposredno proti vrhu Vošce. To je bilo pomembno predvsem za poznejši spust, ki je bil vse kaj drugega kot položni ovinek, ki ga svetujejo vodniki.
Čeprav nas vrh ni pričakal v soncu, bila je visoka oblačnost, smo bili z razgledom in mirnim ozračjem nadvse zadovoljni, predvsem pa smo komaj čakali, da urežemo vijuge v popolnoma nedotaknjeno snežno pobočje. In to suhega pršiča! Opis spusta je pravzaprav nepotreben... Odlično je šlo tudi med drevjem pod vršnim pašnikom, medtem ko je bila Jureževa planina nekako smešno grbinasta. Kljub pršiču se nam je tam zdelo, da smo, prej kot v hribih, na kakem tekmovanju akrobatskih smučarjev.
Na spodnjem robu Jureževe planine, 1400 m, ni bilo dileme - gremo še enkrat. Vrh nas je v drugo nagradil s prvim soncem dneva, smuko pa smo še izboljšali, ko smo skozi gozd udarili po desni strani gozdnega slemena, oziroma levo nad grabnom.
Končna ocena: Vošca nas je z direktno smerjo spusta ujela "s spuščenimi hlačami". Iz sprehajalne turice se je prelevila v miniaturni pršičarski "eldorado" (hihi, mal orientalskega pretiravanja tud mora bit kdaj).


28.12.2021
Za gruden še kar dobra turna smuka. Vreme ok, prismučal sem do avta.
Najboljše vijuganje je, presenetljivo, omogočal vršni pašnik, v gozdu pod njim je bil sneg preveč spremenljiv (najbolj mu je škodila polivka z dreves), spodnja planina je bila nad cesto še za silo, pod njo pa, hmnja, mehko-gosto-predirajoča (oz. zanič). Gozdna pot v spodnji polovici je bila veliko boljša. Nad Jurežem pa spet gost gnilec. Pod črto, odlična turca. :)