Turni smuki / Kamniško - Savinjsko gorovje

Veliki Travnik, 1637 m

Dnevniški zapis

28.12.2007

Neobičajni začetek zime, s snegom samo na vzhodu države, je ponudil priložnost za "alter" turico. Zasnežena cesta v Konjski vrh je bila na srečo lepo vozna, parkiral sem na razcepu, kakšnih 300 m pred kmetijo Murc, na višini 1050 m.
Takoj sem začel na smučeh. Debelo zasneženi travniški kolovoz me je od Murca popeljal desno navzgor v gozd. V najslabšem primeru bi me pripeljal do slemena, po katerem teče označena pot, vendar se je že po nekaj minutah odcepila navzgor prva vlaka, ki je držala proti obljubljenemu prvemu travniku. Slalom po vlakah in gozdu mi je dobro uspel, tako da sem zadel točno spodnji rob goličave, na višini približno 1340 m. Preostali vzpon do vrha je bil razgleden sprehod pod jasnim nebom, prijetno dopolnjen s skoraj pomladno toplim zrakom. Sneg je bil kljub temu še vedno suh pršič (bentil sem le čez prvo goličavo, kjer je sonce stalilo nekaj površinskih kristalov, zato sem čeznjo ril s coklami). Po kratkem spustu na gozdno sedlo med Malim in Velikim Travnikom sem se priključil na peš gaz iz doline potoka Žep in v nekaj minutah dosegel odprto Kočo na Travniku, postavljeno na rob pravljične Široke trate. Nadaljevanje je bilo povsem deviško, tako da sem do vrha potegnil povsem svojo smučino. Na vršni točki me je pričakal udoben razgledni stolp.
Spust sicer ni bil prva smučarska liga, vendar sem se pripeljal do avtomobila! Z vrha se je bilo treba porivati po vzponski smučini, prvo, napol posiljeno smučarsko vijugo sem lahko potegnil šele na travniku nad kočo. Z gozdnega sedla sem par minutk seveda pešačil, čez planino na Malem Travniku je šlo "ročno - odrivno", ostalo je bilo smuško. Na spodnjem pašniku tanka snežna odeja ni motila, pravzaprav pa tudi po gozdu ni bilo sile, le strmim kolovozom, kjer bi se dalo v zavojih srečati kak kamen, se je bilo pametno izogibati.