Turni smuki / Kamniško - Savinjsko gorovjeSrednji vrh, 1853 m |
|
Dnevniška zapisa
2.3.2005
14.1.2006 (+ Darinka, Grega Š) Iz meglenega morja smo izplavali na višini 1200 m. Pričakal nas je popoln kič. Pihalo je le skozi Dolge njive, na vrhu pa je bil skoraj popoln mir... Čeprav je bil pršič star že okoli dva tedna, je bila smuka še vedno zelo dobra; ponekod idealen pršič (če bi našel prave pasove, bi od vrha do dna še vedno lahko vijugal skoraj samo po pršiču!), ponekod dokaj dobro smučljiva skorja, ponekod že malce težji sneg. V glavnem, 1300 višinskih metrov zelo dobre smuke! Dogodivščine? Ju, sevede so bile! Ekipa je bila sestavljena iz treh Besničanov - ene rašiške in dveh kranjskih pripravnikov. Izkazala se je seveda Rašičanka, kdo pa. Takole je bilo. Na koncu Dolgih njiv, pred vstopom v gozd, so nas stare smučine zvabile v graben. Rašičanka na metrskih dilcah, vajena big-footk, je takoj odnehala in peš odvila na gaz, ostala dva pa sva se po daljšem pobijanju (v pršiču je moralo biti zabavno, naju je pričakal precej težji sneg) rešila v gozd na desni (levo, proti gazi, zaradi prestrmega in preveč zaraščenega boka grabna ter preglobokega snega ni šlo). Na prečni stezi sva peško cakala in cakala in se drla in dobivala prisluhe in cakala ... dokler nama po več kot pol ure ni bilo dokončno jasno, da je ne bo. Odločila sva se, da jaz čim hitreje odsmučam proti avtu, Grega pa počaka na rezultat. Po popravku hitrostnega rekorda v spustu sem mu sporočil, da je nisem srečal... Hja, seveda se je odpravil navzgor, proti mestu, kjer smo se bili ločili! ... No, po njegovih 250 na novo pridobljenih višinskih metrih se je soseda prikazala z Mačevske poti... Reševalec je sicer grozil, da je jezen za dva pira, vendar se je zadovoljil z enim. :)) 
|
