|
3.5.2009
Na to "brezvezno" turo sta me spomnili poročili na strani TK Gora in takoj sem se navdušil. Odlična zamisel za prvi sprehod po dveh mesecih prisilne nedejavnosti.
Od Erjavčeve koče je prvi del vzpona na dlani: po širokem snežišču (plazišču) pod Nad Šitom glavo do sedla Vratica na desni. "Ključno mesto", prehod čez visoko snežno steno nad cesto, na srečo ni delalo težav, hehe. Tudi vzpon po pobočju je bil zaradi ravno prav mehkega snega tako lahek, da sem se moral kar prisiliti v umirjeno hojo, sicer bi bilo ture lahko prehitro konec. Skalo, ki štrli iz pobočja 50 m pod sedlom, sem obšel po levi, kar je dosti bolj udobno od direktarice po desni.
Z Vratic sem nadaljeval pod steno Nad Šitom glave in Male Mojstrovke, kjer med sprehajalnim prečenjem izgubiš najmanj višine (v primerjavi s spodnjim robom planotice sem pridobil maestralnih 20 m ...). Ta smer je sicer zelo izpostavljena plazovom iz stene, vendar tokrat ni bilo nevarnosti, čeprav je bilo novega snega na tej strani toliko, da sem vlekel 10 cm globoko gaz. Na zadnji vmesni izboklini sem se pridružil stopinjam dveh predhodnikov na desni in jim sledil čez kratek vzpon na osrednjo ravnico Slemena, kjer pa od klasične slike nisem imel veliko; konica Jalovčevega kristala je bila, žal, v oblaku. Še par minut in bil sem na vrhu. Natančneje, 3 m pod njim, kajti špica, ki je zračna že v kopnem, je bila oblikovana v snežno kopico, izpostavljeno na obe strani. Nanjo sem se, peš, povzpel šele po nekaj minutah, ko sem se navadil "zraka".
Začetek spusta je bil zaradi skorje zanič. Med prvimi macesni je bilo že veliko bolje, enako čez levi bok Slemena. Po in ob stari gazi sem se spustil in porinil do vznožja 50-metrskega vzpona pod Vratci, kjer se nisem branil stopinj predhodnika. Smučki, speti z varnostnima paščkoma, sem obesil čez nahrbtnik in lagodno odpešačil do sedla.
Bonus vzponček na Prednje Robičje sem zaradi strmega uvodnega prehoda, ki sem ga osumil rušnate pasti, pustil za drugič in se raje takoj lotil glavnega smučišča. Postreglo mi je z omehčanim pomladnim srencem, v katerem so smuči zavijale kar same.
|