18.4.2004 Šija
(+ Eva, Aleš)
Vremenkoti po dolgem aprilskem treningu v drugi polovici meseca očitno prihajajo v pravo formo, saj so napoved za ta konec tedna zadeli do ure točno! Na skoraj povsem praznem smučišču Vogel smo še uživali v prekrasnem vremenu, na Šiji pa se nam je maščevala minutka, zaradi katere smo zamudili odhod gondole ob pol 9h, saj nas je na sedelcu pod vršno strmino ob pol 11h že zajela gosta megla.
Vrhnja plast mehkega snega na bolj predelani podlagi je pri vzponu poskušala povzročati nekaj težav, posmučali pa smo jo z lahkoto. Po dveh ali štirih kratkih švercih na vlečnicah (samo toliko, da se zaradi vrtenja v prazno ne bi delala škoda), smo se spustili v Žagarjev graben, ki nas je dobesedno do konca presenetil. Prismučali smo namreč do avta!! (zadnje metre resda po listju in asfaltu...:).
23.3.2019 Vrata
Med vzponom je kazalo, da bo smuka zanič, saj je bilo a) predirajoče skorjasto ali b) zelo trdo; za največjo strmino pod sedlom sem moral natakniti celo dereze. Največji hec je bila sicer orientacija, v vogelskem labirintu kucljev in žlebov sem se povsem izgubil. Da sem na sedlu, sem pogruntal šele, ko sem stopil nanj. Pred tem sem bil prepričan, da sem nekje na severnem pobočju Šije - Vrha Dlani, haha. Smer na Vrata je v resnici tako enostavna kot je sploh mogoče: iz velikega kotla za planino Zadnji Vogel ležerno slediš dolinici proti levi ... Čez zadnje metre do sedla me je - od kod pa zdaj to? - porinil tako močan severnik, da me je skoraj vrglo čez. Hitro sem se skril na južno stran, kjer je bilo meter pod robom že zavetrje.
Nadaljevanje na Vrh Dlani sem, zaradi trde flanke, predvsem pa divjega vetra, odpisal in se resignirano podal navzdol. V tistem trenutku se je sreča obrnila. Trdi sneg se je izkazal za vrhunskega (pomagalo je, da ga je medtem obliznilo sonce), nad kotlom sem ujel celo nekaj vrhunskih pršičastih zavojev. Žal je bilo to tudi vse, kajti za zlikano smučišče sem imel smuči prepočasne, na zaprti, nesteptani progi Žagarjev graben je pa novi sneg (30-40 cm izpred petih dni) dovoljeval zgolj spust, ne pa tudi zavijanja. Phe. Ampak niže kot sem bil, manj me je to motilo, hehe. Računal sem bil na smuko do kakšnih 900 m, namesto tega sem pripujsal vse do 700 m! Do avta sem rabil piškavih osem minut pešačenja.
|