|
17.5.2009 (+ Urša, Eva, Matjaž J, Klemen, Tomaž Š)
Idealna tura za moje oči - vzpon je ves čas potekal v senci, v skladu s čimer je bila tudi zelo prijetna temperatura. Sneg je bil popuščen, tako da smo šli do vrha brez težav samo s kožami. Zaradi popoldanskega turnosmučarskega piknika smo končali na robu Mangrtske planote, čeprav so bile razmere za vzpon na vrh Mangrta odlične (med malico smo lahko opazovali manjšo procesijo).
Smuka je bila super, razvajal nas je ravno prav omehčan srenec. Pesku in kamenju se je večinoma dalo zlahka izogniti, le posmučanega pasu se je bilo treba držati. Dol grede smo spodaj zadeli trenutno idealno smer (v nasprotju z vzponom, ko smo ves čas drvarili mimo podrtih dreves v območju markirane poti) - po grabnu nas je snežni jezik popeljal vse do 1100 m. Suhi strugi smo nato sledili do prečne gozdne ceste, tej pa levo do Jezerske planine.
|