Turni smuki / Triglavsko gorovje / severna stran

Nad Šitom glava, 2087 m

15.1.2006 (+ Eva, Aleš)
Cesto na Vršič so odkopali v soboto in v nedeljo se je vsula nanj prava povodenj, saj je bil dopoldne edini kotiček Gorenjske, kjer se je dalo pripeljati na sonce. Mi trije smo ob 14h s prelaza štartali kot zadnji, ob tem, ko so se z Mojstrovke kotalile še zadnje skupinice od najmanj stoterice obiskovalcev tega dne. Lahko turo smo si začinili z direktnim vzponom; na najstrmejšem delu je bilo na trdi skorji potrebno kar malo popaziti. Zaradi pozne ure so bila pobočja proti Nad Šitom glavi že v senci, tako da smo sonce ujeli šele 50 m pod vrhom. Pa nič zato, našim očem se je prilegel že pogled na osončeno okolico.
Smuka je bila, kljub občasni skorji, precej dobra. Zanimivo, kako se pozna kilometrina - še pred kakšnimi štirimi leti bi se v takih razmerah bolj pobijali kot ne...


12.4.2015 rama pod Malo Mojstrovko, 2180 m
Po daljšem času spet na turno smuko. Štartal sem šele ob pol 10h, zato mi ni bilo jasno, čemu se nekateri pred menoj matrajo peš, sneg je bil namreč že mehak. S smučmi je šlo zelo enostavno. Med prečenjem melišč proti Nad Šitom glavi sem občasno že srečal kak kamen, v dolinici pod NŠg-jem pa je bilo spet bolje zasneženo. V "poletno" toplem soncu je bil vzpon pravi užitek. Kot sem načrtoval že doma, sem potegnil še 100 m više od Nad Šitom glave, tako da se je nabrala vsaj malenkost konkretnejša višinska razlika. Za popestritev sem imel "ogledano" prvo polovico smučarske Smeri ob rebru (do rame pod izstopnim delom Župančičeve), a so cepin in dereze nazadnje ostali na/v nahrbtniku, saj potapljanje po mehkem snegu ni imelo smisla.
Začetna strminica je z naklonom kakšnih 35 stopinj poskrbela za zelo solidno smučljivost mehkega snega, v položnejši dolinici pod NŠg-jem pa je bila snežna odeja manj gnila, zato sem brez večjih težav nadaljeval z nizanjem počasnih veleslalomskih zavojev. Za tem se je bilo treba odločiti: po mehkem snegu direktno proti prelazu ali po gnili prečnici desno proti Plazu, kjer sem si obetal uporabnejšega snega. In res, pod steno Grebenca je bil v senci celo pomrznjeno, niže, na soncu, pa je za lahke zadnje zavoje poskrbel dobro posmučani osrednji del. Smuči sem snemal zraven dveh Avstrijcev (mimogrede, obiskovalci so bili povsem mešani - A, I, HR in SLO), ki sta svoj pozni štart ustrezno pokomentirala z eno besedo: "Poletje". :)