Turni smuki / Kamniško - Savinjsko gorovje

Mali grintovec, 1813 m - iz Podstoržiča
Dnevniška zapisa

21.3.2010 izvidnica pod Mačensko sedlo, do 1500 m

Kratka popoldanska. Gozdna cesta skozi dolino Reke je bila kljub pogostim ledenim odsekom brez večjih težav prevozna do konca, nadaljevanje pa, kot ponavadi, nedotaknjeno. Videti je bilo le stare zabrisane stopinje pešca, potegnjene do Praprotnikove koče. Sneg je bil zelo moker in na psih so se nabirale cokle. Na srečo niso preveč ovirale.
Za kočo sem jo ubral proti levi, ne da bi rinil v breg. Pravilno, saj se prej kot v 10 minutah položi. Kmalu zatem sem se znašel pred strmim grabnom. Prečenje v mokrem snegu ni bilo varno, preglednost je bila zaradi megle tako ali tako slaba, zato sem se samo še povzpel do bližnjega vznožja stene Bašeljskega vrha in zaključil.
Spust je bil slab, sneg čuden. Počasen, rahlo skorjast, moker in mokast hkrati.
psi pod steno


3.4.2010 (+ Matjaž E., Matjaž J., Klemen)

Podstoržič - Mačensko sedlo - Mali grintovec - greben proti Licjanovcu - Podstoržič. Feeenooomeeenaaalnoooo!

Po prve pol ure hoje sem bil že prepričan, da sem tokrat pa res preteral s svojimi alter zamislimi. Stare snežne podlage namreč sploh ni bilo, le nekajcentimetrski posip, ki je padel v noči na petek.
Športna sreča se je obrnila na prelomnici na višini 1300 m.
Z grabnom pod Mačenskim sedlom nismo imeli posebnih težav; takoj smo zavili vanj, skok pa obvozili po levi. Žleb pod sedlom se je izkazal za položnejšega, kot je bilo videti od daleč, in hitro smo pogledali na sončno stran. Pobočje do vrha je postreglo s trdo, pod vrhom celo pomrznjeno podlago, pokrito z 10 cm pršička.

Čeprav povratek po pristopni smeri ne bi bil slab, daleč od tega, se nismo mogli upreti širokemu pobočju pod severno steno Malega grintovca, ki nas je vabilo že med vzponom. Ampak, da bomo tam našli norišnico, si nismo mislili. Strmal - zgoraj z nagibom blizu 40, nato se umirja proti 30° - je bila pokrita s 30 cm suhega pršiča. Noro prašenje je trajalo 300 višinskih metrov...