Lukna, 1758 m - krnica pod Bovškim gamsovcem, ~ 2200+ m

29.3.2002 rob krnice, 2090 m

Petek. Ko sem zjutraj skozi okno zagledal sonce, sem samo sporočil šefu, da imam dopust. Ni kaj, temu se reče dobra služba.
Cesta v Vrata je bilo povsem kopna, prve snežne krpe so se pojavile šele po odcepu s kolovoza, kjer steza zavije nad strugo Bistrice. Nekaj minut zatem sem se začel prebijati čez čelo velikega, razbitega plazu, na smuči pa sem prestopil pri odcepu poti čez Prag. Pred poraščeno strmino sredi vzpona proti Luknji sem se vzpel v levo pobočje in šele med zredčenim drevjem vodoravno prečil proti dnu doline. Na planem sem kmalu dodal srenače, saj je bil sneg za lagodno hojo samo s kožami preveč trd. Ko se strmina 30 m pod sedlom zoži in postane tudi najbolj strma, nisem več kompliciral; smuči v roke in peš do vrha. Na Lukni sem končno stopil na prijetno toplo sonce. Ker je poleg tega čez sedlo pihal šibkejši veter od pričakovanj, je bilo prav prijetno.
Čeprav je bilo nad Lukno videti vse kopno, sem poskusil v loku po levi, po osamljenem snežnem traku. Nad njim so bile gole trave, vendar sem v družbi kozorogic z osmimi puhastimi mladiči vseeno nadaljeval. Nagrajen sem bil 170 m više, kjer se je na začetku položnega sveta pojavila tudi snežna odeja. Na smučeh sem najprej odpujsal do široke rame v prepadnem robu na desni, kamor me je zvabil fantastičen razgled na Steno. Zelo privlačno je bilo videti tudi strmo pobočje Pihavca, a me je radovednost vlekla proti krnici med Vrhom nad Kamnom in Bovškim Gamsovcem. Zgornjo polovico strmine pod njenim robom sem moral celo odpešačiti po kopnem, a mi ni bilo žal. Slika okoli mene je bila za kaj takega enostavno preveč čedna, svoje sta dodali tudi samota in tišina.
Po najvišjem snežnem jeziku pod steno Gamsovca bi se dalo povzpeti še kakšnih 100 m, vendar sem imel zadosti. Gnilec v zgornjem delu spusta je bil začuda kar lepo smučljiv, pod prelomnico pa sem v primerjavi z vzponom nadaljeval bliže robu stene in tako odkril še dva uporabna snežna jezika. Ostalo mi je vsega 40 m kopnega sestopa. Pod Lukno je bila povsem druga pesem: trdota ni od vzpona niti malo popustila. Lahko sem si takoj čestital, da sem dal robnike - dva dni nazaj - nabrusiti v pravem času. Če bi bil sneg popuščen vsaj malo, bi bila smuka odlična, ker ni bilo tako, pa je bila na trdih, drobnih bunkicah potrebna velika previdnost. Takoj ko sem samo malo preveč spustil, me je že razmetalo. Še posebno bedno je bilo v žlebu skozi drevesni pas, kjer so bili ozki prehodi, zdrsani od predhodnikov, pravo drsališče.

Neverjetno veliko snega za konec maja; z dvema kratkima prekinitvama smo prismučali do višine 1070 m. Ampak dokler temperatura vsaj malo ne pade, me turna smuka ne vidi več...
Povzpeli smo se vse do vrha snežnega jezika pod steno Bovškega gamsovca. Strmi uvod smuke je bil zaradi popuščenega srenca odličen (ropotanje kamenja pod smučmi so na srečo zaznavali samo gledalci), po smuku do spodnjega robu krnice je bil potreben nekajmetrski prestop kopnine, nato pa je bilo na vrsti uživaško "karvingiranje" po spodnjem dolcu do sredine pobočja nad Lukno. Ker smo se za kratko kopno prečnico oprijeli označene steze, smo bili deležni prvega popra - ravno na tistem koščku namreč pot preči strmo ploščo, na kateri pa je bil konec jeklenice odtrgan (če se prav spominjam, je bilo enako že leta 2002!). Preostalo snežišče do sedla je bilo že precej posuto s kamenjem, vendar še dovolj uporabno.
Pod Lukno je bila smuka presenetljivo odlična, seveda zahvaljujoč dobro popuščenemu srencu. Zadnja ovira je bila goščava na desni, skozi katero - za razliko od vzpona - nismo našli najboljšega prehoda. Vsekakor bi bilo bolje smučati po dnu dolinice do vznožja goščave in se potem sprehoditi proti desni po povsem preglednem svetu. Zaključek spusta je minil predvsem v slogu čim bolj varnega smučanja, saj je bila plazovina zelo ledeniškega videza, zelo razbrazdana. Zaradi visoke temperature pa hudega ni bilo in lepo smo prismučali vse do višine 1070 m, kar je za konec maja odlično. Vroče štorklanje po ravnem nam je olajšala misel na pir v prtljažniku...